Prvi vtisi po nekaj dneh uporabe LG-ja g5
Matjaž Ropret 6. aprila 2016 ob 13:55

Med telefoni, ki smo jih videli na sejmu MWC konec februarja in ki v pomladnih mesecih prihajajo v prodajo, je LG-jev g5 na prvi pogled med najbolj zanimivimi. Ne samo zato, ker je zasnovan modularno – kar pomeni, da je mogoče nanj natikati določene dodatke – in ker ima na zadnji strani dve fotografski tipali. Tudi zato, ker je korejski proizvajalec, za razliko od nekaterih največjih konkurentov, povsem spremenil strategijo glede na prajšnja leta. G5 smo, resda v še ne povsem dokončni prodajni različici, že imeli priložnost uporabljati nekaj dni, zato delimo prve vtise o telefonu, ki bo v Sloveniji predvidoma na voljo od konca prihodnjega tedna naprej.

Dobra izdelava

Če je bil g4 (in tudi njegov predhodnik g3) plastičen in nekoliko ukrivljen, LG pa se je od drugih poskušal razlikovati z usnjenim pokrovom zadnje strani, je g5 kovinski, raven in na pogled precej drugačen. Zmanjšali so tudi diagonalo zaslona (s 5,5 na 5,3 palca oz. s 13,97 na 13,46 cm), vendar telefon zaradi tega ni veliko manjši. Je celo za malenkost daljši (višji), a malce ožji in tanjši. Prijem je zato boljši, še vedno pa to ni majhen telefon. Je skorajda enako velik kot Samsungov galaxy s7 edge z večjim (a ukrivljenim) zaslonom in kar opazno večji od običajnega galaxyja s7. Vseeno velikost ne moti, ni še v tistem teritoriju, ko bi rekli, da je preglomazen za vsakdanji telefon. Glede na prejšnje LG-jeve podvige bi mu težko očitali pomanjkanje estetskosti, vseeno pa ni ravno seksi. Je bolj dolgočasne sorte.

Telefon je skoraj enako velik kot samsung galaxy s7 edge. Foto Matjaž Ropret
Telefon je skoraj enako velik kot samsung galaxy s7 edge. Foto Matjaž Ropret
Modularnost pomeni iztakljiv spodnji del. Kakovost izdelave in trdnost ohišja se zdi dobra. Foto Matjaž Ropret
Modularnost pomeni iztakljiv spodnji del. Kakovost izdelave in trdnost ohišja se zdi dobra. Foto Matjaž Ropret

Izdelava se zdi dobra, ohišje je trdno, a precej lahko. Nismo opazili, da bi bila zaradi tega, ker se spodnji del lahko iztakne, kaj slabša čvrstost. Je bilo pa tam, ker se oba dela ohišja stikata, nekaj špranje, kar bodo mogoče do končne, proizvodne različice odpravili. Iztikanja spodnjega dela ni problematično, smo ugrezljivo tipko je treba tiščati in z drugo roko potegniti “brado” telefona proč. Malce bolj na trdo gre iz ohišja baterija, ki jo je treba prestaviti v drug nastavek, če nimamo pri roki dodatne. Nastavkov v začetku ni veliko, zgolj dva. Fotografsko držalo z dodatno (majhno) baterijo in ojačevalnik za avdiofilski zvok. Kamera za 360-stopinjsko snemanje je samostojna, ne pritrdi se je v telefon, očala za navidezno resničnost pa se z njim zgolj poveže s kablom. Škoda je, da menjavanje spodnjega dela izključi telefon (ker gre baterija ven), saj zaganjanje traja vsaj pol minute.

O hitrosti telefona ni vredno izgubljati veliko besed. Zadeva deluje, kot je treba. Trajanje baterije po le nekaj dneh s predproizvodnim telefonom in ne povsem končno programsko opremo težko ocenjujemo, bi pa rekli, da je morda malenkost slabša od tiste pri galaxyju s7 in še posebej pri galaxyju s7 edge. Čitalec prstnih odtisov na zadnji strani (telefon se odklene zgolj s polaganje prsta na čitalec, nobenega pritiska ni potrebnega) deluje brezhibno, zaganjanje fotoaparata iz spanja pa so zdaj prestavili na stranske tipke, saj je nastavljanje glasnosti znova ob strani, ne več zadaj.

Izgled LG-jevega androida je še vedno nekako otročji, risankast, daleč od Googlovega spoliranega minimalizma. Novost je ukinitev razdelka za aplikacije, vse ikone so na domačih zaslonih, kot pri Huaweiju in seveda pri iphonu. Možno je dobiti tudi staro možnost, vendar na račun tega, da je izgled celotnega uporabniškega vmesnika prilagojen starejšim, kar pomeni, da je vse pretirano veliko. Zaslon telefona je sicer odličen, le nekoliko bolj je treba povečati stopnjo svetilnosti. Barve morda niso tako žive in kontrasti tako močni kot pri Samsungovih zaslonih amoled, vendar se to opazi le v neposredni primerjavi.

Fotoaparat je – drugačen

In pa ključno vprašanje – kako se obnese dvojni fotoaparat? Precej dobro, v nekaterih vidikih presenetljivo, na ravni detajlov in tehničnih podrobnosti fotografij pa vendarle malce slabše kot fotoaparati pri g4. Dvojno tipalo pomeni, da ima uporabnik na voljo dve različni goriščnici, ki ponujata tudi dve različni kakovosti fotografij. Osnovni fotoaparat ima za telefone dokaj ozek kot (preračunano v fotografski svet 35 mm ali še več) in razločljivost 16 megapik (12 v privzetem formatu 16:9), drugo tipalo pa ponuja ultraširokokotni pogled (24 mm, morda celo 20 mm) pri osmih milijonih točk (šestih v privzetem načinu). Med obema pogledoma uporabnik enostavno preklaplja z dvema zaslonskima tipkama, na eni je eno drevo, na drugi so tri drevesa (poznana grafika iz sveta fotografije). Možno je tudi zvezno približevati pogled iz širokega v ozek kot, še posebej priročno je to s koleščkom na fotografskem držalu. Vendar vse do povsem ozkega kota razločljivost ostaja tista z drugega, širokokotnega tipala. Zanimivo pa je, da je pri videu privzeti kot ravno nekje na sredi, podoben kot pri lanskem g4.

Z glavnim tipalom je motiv precej bolj ozek. Foto Matjaž Ropret
Z glavnim tipalom je motiv precej bolj ozek kot pri večini telefonov.
Tak kot zajame LG g4. Foto Matjaž Ropret
Tak kot pa zajame LG g4. Foto Matjaž Ropret
Dodatno tipala da ultraširok pogled. Foto Matjaž Ropret
Dodatno tipala da ultraširok pogled.

Fotoaparat je hiter, a ne tako bliskovit kot pri s7. Pri prvih testiranjih je večinoma pravilno uganil nastavitve, še posebej osvetlitev, še vedno pa so na voljo tudi ročne nastavitve. Ostrenja robov je manj kot pri Samsungu, zato fotografije izgledajo za odtenek bolj naravno. Je pa podrobnosti v njih izrisanih nekoliko manj kot jih je bilo na fotografijah z g4. To seveda velja za običajni pogled, širokokotni je uporaben predvsem za prikazovanje fotografij v celozaslonskem načinu. Za skorajda panoramski učinek. Sicer imajo te fotografije dokaj malo podrobnosti in tudi popačenja ob robovih je veliko, ni povsem ribje oko, a tisto, kar bi moralo biti ravno, je na desni in levi lepo ukrivljeno.

V slabi svetlobi so fotografije morda nekoliko temnejše in z več šuma kot pri Samsungovi sedmi, vendar moramo za končno oceno narediti še kakšen test. Pri videu bi utegnila biti telefona precej izenačena, vsaj v dnevni svetlobi.

Po prvih fotografskih sprehodih se g5 zdi uporabno orodje za beleženje spominov. Če v končni različici telefona ne bo kakšnih večjih sprememb, pa kakovostno ni naredil koraka naprej. Kvečjemu četrt koraka nazaj.

Tule sta dve primerjavi. Najprej izvirna fotografija.

20160324_095903

In nato izrez.

Fotografija z "glavnega" tipala le malo zasotaja za lanskim g4, s širokokotnega pa je bolj za ogled na telefonu. Foto Matjaž Ropret
Fotografija z “glavnega” tipala le malo zasotaja za lanskim g4, s širokokotnega pa je bolj za ogled na telefonu. Foto Matjaž Ropret

In pa še drugi primer.

20160324_094640

Prva primerjava kaže, ga je g5 fotografsko povsem na nivoju najboljših. Foto Matjaž Ropret
Prva primerjava kaže, ga je g5 fotografsko povsem na nivoju najboljših.
Foto Matjaž Ropret
Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja