Prvi vtisi o Hoferjevi Yogi
Matjaž Ropret 18. marca 2017 ob 08:15

Diskontni trgovec Hofer seveda ne proizvaja svoje različice računalnika Yoga, ki ga je pred nekaj leti populariziral Lenovo. Prodaja pa naprave znamke Medion in ta sodi pod okrilje Lenova. Model Akoya E2218T, ki je bil v ponudbi kakšna dva tedna nazaj (a po pošti prispel šele zdaj) je v bistvu poceni mala Yoga. Po nekaj urah s tem računalnikom za 280 evrov lahko delim prve vtise. Konkretna ocena seveda sledi kasneje.

Na hitro nekaj tehničnih lastnosti. Prenosnik ima vrtljiv zaslon, da se lahko spremeni v »tablico« ali da je zaslon bližje uporabniku, tipkovnica pa obrnjena nazaj. Diagonala ekrana je 11,6 palcev, ločljivost pa Full HD (1920 x 1080). Procesor je Intelov Atom X5, ki teče pri dokaj skromnih 1,44 GHz. Delovnega pomnilnika je 4 GB, diska SSD 64 Gb, od česar je kakšnih 20 GB zasedenih s sistemom Windows 10 (64-bitnim) in različnimi programi. Na voljo sta dva vhoda USB (eden 3.0), izhod (mini) HDMI, čitalec kartic microSD in izhod za slušalke.

Strojna zasnova je tako zelo podobna kot pri precej bolj prestižnem Yoga booku, ampak je tukaj zaslon večji, cena pa pol nižja. In še tipkovnica je običajna, kar je za vsakdanjo tabo absolutno bolje. Računalnik je lušten in lahek (1,085 kg), ohišje se zdi dovolj trdno, ni čutiti kakšnega zvijanja, plastika pa je prijetne mehke sorte, kot jo je Lenovo uporabljal pri prvih Yogah, preden je prešel na hladno kovino.

Tipke so rahlo majhne in treba je kar konkretno udarjati po njih, sicer lahko kakšen pritisk ostane nezabeležen, vseeno pa je občutek kar v redu. Sledilna ploščica je dovolj velika in reagira na dotike, ji pa nekaj težav delajo pritiski, recimo ko hočem premakniti okno na namizju, in ne uspe mi najti gonilnika, da bi lahko nastavil premikanje vsebine kot na telefonu (prsti gor, vsebina dol) in pravo hitrost pomikanja gor in dol. Tečaji zaslona so klasični, taki kot so mi všeč, ne tisti urarski iz dražjih Yog. Kamera je na hecni poziciji pod zaslonom, nisem je še preizkusil.

Zaslon je prijetno presenečenje. Ne samo, da je ločljivost za to velikost več kot dobra, tudi kakovost je na nivoju. Barve so živahne, vidni koti široki, svetlost taka, da je več kot dovolj nastavitev nekje na polovici. Tudi odzivnost na dotike je dobra, samo občutek je tak, kot pri kakšnih cenejših telefonih. Steklo (plastika) je pač bolj poceni sorte.

Od hitrosti tega računalnika ne razganja, ampak trenutno brez kakšnega zatikanja tipkam tole in zraven gledam video. Je pa občasno treba malo počakati, ne zgodi se vse hipno, in video v polni visoki razločljivosti pri 60p je že kar zahtevno opravilo. Netflix denimo deluje brez težav, NBA zatikajoče. Zato pa je sistem povsem tih. Mislim, da ventilatorja sploh ni, ker ni nobenih rež za odvod zraka. Omenjeni video je nekoliko segrel spodnjo površino računalnika, ampak niti slučajno kritično. O trajanju baterije logično še ne morem povedati ničesar, če sodim po tem, kar sporočajo okna, pa bi moralo biti zaloge za kar nekaj ur.

Določene malenkosti izdajajo nizkocenovno poreklo tega prenosnika. Namesto samodejnega izklapljanja tipkovnice, kadar je zaslon obrnjen, je tu ob strani stkalo. medtem ko fizične tipke za glasnost ni. Polnilnik je tak, kot bi ga vzeli pri kakšnem telefonu in polnjenje izpraznjene baterije traja celo noč (toka je zgolj tri ampere pri petih voltih napetosti). Na zvočnika niso pomislili vse dokler niso računalnikov že skoraj zapakirali v škatle in so ju nazadnje vgradili na spodnjo stran, tako da počivata ali na stegnih ali na mizi. Tudi precej tiha sta in kolikor toliko se ju sliši samo takrat, ko je tipkovnica obrnjena navzdol. Tipka za vklop in izklop je na nerodnem metu ob strani, da jo zlahka nehote pritisneš.

Prednaložene je precej nepotrebne krame, tudi iger, ki pa se jo večinoma da odstraniti. Po drugi strani brezžično povezovanje deluje tudi na 5 GHz, kar ni nujno niti pri dražjih računalnikih. Kaj več pa čez čas, ko s to Yogo, pardon Akoyo, preživim še kakšen delovni dan in večerno uro zabave.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Sorodno

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja