Pritožba zdajšnje v. d. direktorice je ustavila postopek imenovanja novega človeka na čelo Akosa
Matjaž Ropret 12. januarja 2017 ob 10:54

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) ima od jeseni, odkar je potekel mandat prejšnjemu direktorju Francu Dolencu, vršiteljico dolžnosti direktorice Tanjo Muho. Ta dolgoletna uslužbenka Akosa je bila tudi ena od prijavljenih na razpis za novega direktorja, ki ga je objavilo ministrstvo za javno upravo. Vendar je razpisna komisija presodila, da Muha ne izpolnjuje vseh pogojev za imenovanje, zato je ni uvrstila med kandidate, med katerimi naj bi minister Boris Koprivnikar izbral novega direktorja. Med razpisnimi zahtevami so med drugim izkušnje z vodenjem primerljivega števila zaposlenih in upravljanjem takšnih sredstev, ko jih ima na voljo agencija. Ker se kandidatka s to presojo ne strinja, se je po naših informacijah pritožila na upravno sodišče, to pa je izdalo začasno odredbo, dokler o pritožbi ne odloči, kar je za zdaj ustavilo postopek imenovanja.

Tudi ko sodišče odloči, kar v takih primerih celo utegne storiti nekoliko hitreje kot sicer, ni povsem jasno, kaj se bo zgodilo. Če bo razsodilo, da je bila odločitev natečajne komisije legalna, postopek imenovanja lahko teče naprej, Tanja Muha pa ga lahko potencialno izpodbija na višjih stopnjah. Podobno kot Nataša Pirc Musar v primeru (ne)imenovanja za generalno direktorico RTV Slovenija. Če pa bi se izkazalo, da je bila izključitev Muhe s kandidatne liste nelegalna, je po eni strani možno, da se bo postopek nadaljeval z njo med kandidati, po drugi strani pa tudi, da bi celoten razpis ponovili.

Skozi sito komisije je sicer po naših neuradnih informacijah prišlo pet kandidatov in ena kandidatka. Med njimi je zanesljivo nekdanji začasni direktor agencije (takrat se je imenovala še Apek) Miha Krišelj, ki je bil pred tem več let vodja področja za telekomunikacije. Še en kandidat je »notranji«, zaposlen na Akosu. To naj bi bil zdajšnji Svetovalec direktorice za telekomunikacijske zadeve Janez Šmid. Viri med prijavljenimi omenjajo tudi nekdanjega direktorja Simobila in Telekoma Slovenije Bojana Dremlja, še nekoga iz vrst telekomunikacijskih operaterjev, nepotrjeno iz T-2, in Aljošo Pečana Grudna, ki se je v preteklosti že potegoval za položaj direktorja Akosa, med drugim pa je bil vodja pravnega področja na Mobitelu. Zadnja kandidatka je po naših informacijah Neda Starman Ržišnik, zaposlena na Telekomu Slovenije in nekoč pretendentka za položaj direktorice Agencije (tedaj še urada) za varstvo konkurence. Po kuloarjih so krožila še nekatera druga imena, vendar se ti kandidati ali sploh niso prijavili na razpis ali pa jih je morda, tako kot Tanjo Muho, zavrnila natečajna komisija. Tudi prejšnji direktor Dolenc se na razpis ni prijavil in se vrnil v svoje zasebno podjetje, ki naj bi mu, kot še nekaterim prijateljskim družbam, zagotavljal posle v času direktorovanja na Akosu. Zaradi takih domnevnih zgodb menda pri ministru ni imel podpore za drugi mandat in je oktobra tiho odšel, mogoče v upanju, da se bo vse skupaj čim prej pozabilo.

Kaj pomeni tak mrtvi tek glede vodenja regulatorja telekomunikacij (pa tudi pošte in železnic), smo že videli pred Dolenčevim obdobjem (in med njim). Takrat sta se po nenadnem odhodu Dušana Schustra po le nekaj mesecih zamenjala dva vršilca dolžnosti direktorja, že omenjeni Krišelj in Mark Pohar. V tem času je bila omembe vredna poteza agencije razvezava Telekomovega optičnega omrežja (kar je pomenilo, da so lahko na njem začeli storitve ponujati tudi drugi operaterji), vsi ostali projekti so večinoma stali, regulator je z neodločnostjo pripomogel, da se je prehod na digitalno oddajanje prizemnega televizijskega signala razvil v neuspeh, tekle so zgolj sprotne aktivnosti, ki gredo naprej že po inerciji. Nato si je Dolenc vzel najmanj eno leto zgolj za pripravljanje dražbe frekvenc, sama izvedba dražbe pa je požrla še eno leto. Akos bi končno potreboval direktorja ali direktorico, ki bi se ukvarjal tudi s sprotnimi problemi, denimo s spornimi praksami operaterjev in drugih ponudnikov, internetno nevtralnostjo, vprašanji zasebnosti, varovanjem interesov potrošnikov, ne samo z velikimi strateškimi zgodbami na vsakih nekaj let.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja