Prihodnost Netflixa in pretočnega videa
Matjaž Ropret 28. februarja 2017 ob 16:43

V zadnjem času je oder na sejmu in kogresu mobilne telefonije MWC v barceloni dvakrat zavzel Mark Zuckerberg, tokrat pa je bil glavni zvezdnik iz Silicijeve doline Netflixov soustanovitelj in šef Reed Hastings. Ni sicer imel govora oz. predstavitve, kot lani na CES-u, ko je naznanil globalno širitev njegove storitve v 130 držav, zato pa je skozi pogovor z novinarko BBC-ja razkril nekaj svojih razmišljanj o stanju in prihodnosti video-industrije in jih je smiselno na kratko povzeti.

Katera je glavna sprememba, ki jo je povzročil Netflix?

V bistvu to ni »umiranje« televizije na obroke ali usihanje naročnikov pri operaterjih. Teh je, kot pravi g. Hasting, v ZDA še vedno blizu sto milijonov, samo kakšen milijon ali dva manj, kot jih je bilo, preden se je začel vzpon Netflixa. Ta je samo še dodaten kanal za vsebine, trenutno vsi dokaj mirno sobivajo, ker je »cena Netflixa dostopna.« Največja sprememba pa je t. i. binge viewing, torej zaporedni ogled več delov iste serije, nič več čakanja na novo epizodo naslednji teden ob točno določeni uri. »To je TV, kot bi že ves čas moral biti.«

Misli o piratstvu

Zdi se mu, da Netflix in druge podobne storitve s cenovno dosegljivostjo in splošno enostavnostjo precej pripomorejo k zmanjševanju stopnje piratstva, saj s tem ljudje dobijo vsebine na enostaven način, brez tveganj v obliki virusov in še česa ter v spodobni kakovosti. »Tako da ni več potrebe in želje po piratiziranju.« Seveda je izognil omembi tega, da marsičesa Netflix in ostali še ne ponujajo, da je potovalni cikel filmov iz kina prek plačljive in zastonjske televizije do storitev pretočnega videa še vedno pretežno enak in da marsikatere vsebine niso prilagojene lokalnim trgom, saj niso uredili podnapisov in sinhronizacij. A s tem ga izpraševalka ni napadla.

Se je pa dotaknila vsebin, prilagojenih lokalnemu okusu

In Hastings je povedal, da želijo pobirati in razvijati vsebine povsod po svetu. In da so s tem tudi precej osvobodili začetne odvisnosti od Hollywoodskih vsebin. Kar sem že vsaj enkrat omenil. Netflix namensko postaja pomemben v produkciji in navaja gledalce na lastne vsebine, da mu ne morejo Hollywoodarji kvariti storitve s svojo muhavostjo in izsiljevanjem glede avtorskih pravic. Menda pa okusi v različnih državah niti niso tako različni, saj da tako temačne norveške serije kot Narcos z mehiško kartelsko tematiko privabljajo gledalce po vsem svetu.

Se prilagajajo različnim zaslonom oz. napravam?

»V osnovi gledamo na to, da je vsebina čim bolj kakovostna. Šele na drugem mestu pomembnosti je, da je dobro gledljiva na vseh velikostih zaslona.« A zdaj tako ali tako tudi na zaslone telefonov in tablic prihaja podpora za HDR in ločljivost 4K.

Kaj pa omejitve operaterjev glede prenosa podatkov v mobilnih omrežjih?

Šef Netflixa priznava, da je to realen problem in da poskušajo najti rešitve. Tudi skupaj z operaterji. Po eni strani sami iščejo načine, kako zagotoviti čim lepšo sliko (vsaj na majhnem zaslonu) tudi z nižjo pasovno širino. Menda je že zdaj pri pol megabita slika »zelo dobra«, želijo pa si, da bi bila celo pri 300 kb/s. Drugi del te enačbe pa so operaterski modeli. Po Hastingsovem mnenju je ena od možnosti omejitev hitrosti pri pretakanju videa, recimo na megabit ali dva. Torej bi lahko uporabnik na telefonu čez lte (ali 3G oz. čez nekaj let 5G) gledal neomejeno Netflixa in drugih takih storitev, samo ne z najvišjo kakovostjo slike. Ne vem, če taka rešitev spoštuje internetno nevtralnost in raje bi videl, da se na eni strani gledalec lahko sam odloča, kakšno bo kakovost slike, in da se na drugi strani operaterji malo bolj potrudijo za svoje naročnike. Ne da bodo v neskončnost tarnali, kako je nemogoče ponujati mobilni prenos podatkov brez omejitev.

Kakšna bo prihodnost pretočnega videa?

»Težko je napovedovati prihodnost, mi se predvsem zelo dobro prilagajamo, smo fleksibilni. Če se bo razvila navidezna resničnost, bomo zraven. Če bodo kontaktne leče tako izpopolnjene, da bomo na njih gledali serije in filme, bomo ponudili tudi to možnost. Predvsem pa pričakujem, da se bo v naslednjih dveh desetletjih resno razvila umetna inteligenca. Kdo ve, mogoče bomo čez petdeset let s filmi zabavali njo.«

Sorodno

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja