Pri kakšnem operaterju brez skrbi, pri drugih preštevanje gigabajtov
Matjaž Ropret 15. junija 2017 ob 12:02

Opisali smo že nova pravila glede roaminga in v kakšni meri bo od operaterjev odvisno, ali bo dodatnega plačevanja v tujini res konec ali ne. Kar še posebej velja za prenos podatkov. Poglejmo si še enkrat, kaj o tem pravi uredba in kakšna je stvarnost, pa tudi, kako se čim bolje pripraviti na štetje megabajtov.

Prenos podatkov v tujini – znotraj EU in EGP, seveda – bo le pri redkih operaterjih enak domačemu, brez dodatnih stroškov. V Sloveniji pri A1, ki bo naročnikom dal prosto izbiro, kje bodo porabili svoje zakupljene mega- oz. gigabajte. Ostali operaterji večinoma uveljavljajo načelo poštene uporabe, pri katerem velja omejitev, kolikšen del količine je mogoče brez doplačil prenesti zunaj domačega omrežja. Operater bi moral vsakemu uporabniku sporočiti, kakšno količino ima na voljo, vsak pa si jo lahko izračuna tudi sam.

Formula gre uradno takole: Ceno naročniškega paketa brez DDV-ja se deli z veleprodajno ceno gigabajta prenosa podatkov in pomnoži z dve. Poenostavljeno pa lahko rečemo, da dejansko ceno naročnine delimo 4,697. Ta enačba velja do konca leta, potem se bo delitelj spremenil, saj se bo spremenila veleprodajna cena gigabajta prenosa podatkov. Tako zdaj naročnina za 15 evrov prinaša 3,19 GB v tujini, 20-evrski paket pa 4,25 GB, ne glede na to, koliko gigabajtov je sicer vključenih. Ko presežeš »pošteno« količino, vsak megabajt plačaš po ceni iz uredbe. Kako se bo ta spreminjala in kako bo to vplivalo na izračune, si lahko pogledaš v tabeli. Preračunavanje je brezpredmetno pri A1 (v celoti) in še kakšnem paketu pri drugih operaterjih, drugače pa je te številke fino imeti v glavi.

Dobro, zdaj vemo, koliko gigabajtov je na voljo brez doplačevanja. Ampak, kako spremljati in predvidevati porabo? Vsi operaterji imajo t. i. samooskrbne (self-care) portale in aplikacije, ki imajo po navadi v imenu moj (Moj A1, …). Tam je mogoče pogledati podatke, kot jih ima operater. A ti mogoče niso povsem ažurni, saj od tujega operaterja lahko prihajajo z rahlim zamikom. Podatke, a ne povsem natančne, si lahko ogledaš tudi v nastavitvah telefona (povezave – poraba podatkov). Vsaj za orientacijo so v redu. Poleg tega pa te mora operater obvestiti, ko prilezeš ali pritečeš na 80 odstotkov porabe in potem še enkrat, ko  si na stotih odstotkih. Zato lahko med intenzivnih gledanjem Youtuba ali Netflixa pričakuješ kakšen sms svojega operaterja.

Največ megabajtov se kajpak nabere z videom. Deset minut Youtuba v polni visoki razločljivosti lahno nanese tudi 200 MB. Znižanje na običajni HD to zmanjša za tretjino ali celo polovico. Tudi Netflix v nastavitvah daje podobne ocene. V visoki kakovosti ena ura vsebine požre gigabajt podatkov. Srednja kakovost to prepolovi na pol gigabajta, nizka pa še dodatno na 250 MB. Glasba je seveda precej manj požrešna. Album pri najvišji kakovosti datotek mp3 ali aac zasede do sto megabajtov, večinoma pa jih bo za uro godbe na Deezerju ali drugi storitvi dovolj že kakšnih petdeset.

Za družabna omrežja in brskanje po spletu danes seveda porabimo več megabajtov kot še pred nekaj leti, ker je vse skupaj postalo precej bolj slikovito. Pa vseeno to še niso pretirano visoke številke. Tudi z veliko brskanja in objavljanja ter zraven še pregledovanja e-pošte prideš kvečjemu na sto ali dvesto megabajtov na dan. Vsekakor se tu še vedno pogovarjamo o posameznih megabajtih, še posebej na telefonih, kjer je vse skupaj nekoliko bolj stisnjeno. Še manj požrešni so zemljevidi, kajti tam je osnovna obračunska enota kilobajt. Če ti operater dovoli porabiti celotno domačo kvoto se ti sploh ni treba obremenjevati, drugače pa se bo po dnevu ali dveh na morju ali potovanju že dalo oceniti, če bodo tisti trije gigabajti zadosti.

Vseeno pa bodi pozoren, da telefon ne prenašal kakšnih nadgradenj (sistema ali aplikacij), kajti to pa so lahko velike številke. Ni malo aplikacij, ki silijo proti stotim megabajtom ali že čez, sistemska nadgradnja je tipično velika nekaj sto megabajtov in to potem lahko hitro zapolni kvoto. Nastavljeno imej tako, da se te stvari prenašajo samo v omrežjih wi-fi. Če te iz kakršnega koli razloga zaskrbi, lahko v nastavitvah telefona izključiš prenos podatkov v gostovanju, lahko pa tudi prenos podatkov v mobilnem omrežju nasploh. Vendar ob kolikor toliko previdni uporabi za to niti ni potrebe.

V državah, kjer velja evropska uredba, je popolnoma vseeno, v katerem omrežju si. Prepusti izbiro telefonu ali se priključi na tistega z najboljšimi signalom oz. hitrostmi. Zunaj EU je treba biti bolj izbirčen.Za nekatere države operaterji ponujajo določene opcije ali že v naročnino vključene količine, ki so precej bolj ugodne od siceršnjih cen, ne veljajo pa nujno v vseh omrežjih. Zato je treba pogledati seznam operaterjev in telefon ročno nastaviti na pravo omrežje. Pa veselo pretakanje megabajtov v tujini!

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja