Potrošniške organizacije in evropski parlament gredo v boj za e-zasebnost
Matjaž Ropret 27. oktobra 2017 ob 17:35

Na spletu in med uporabo različnih internetnih komunikacijskih storitev hote ali nehote ves čas puščamo sledi. Ponudniki storitev, operaterji, oglaševalci in še kdo pa spremljajo vse naše klike in nam sledijo vsako sekundo, da lahko sestavljajo naše profile in strežejo točno določene oglase. Evropski parlament je včeraj izglasoval začetek pogajanj z državami članicami Evropske unije glede novih pravil o e-zasebnosti, ki bodo morda opisane prakse precej omejila.

Zdajšnja evropska pravila o zasebnosti na internetu so iz leta 2002, malo so jih posodobili leta 2009, a v vsakem primeru je njihova aktualnost že pred časom pretekla, početja oglaševalcev in ostalih ne regulirajo in omejujejo. Prihodnje leto (25. maja, na nekdanji dan mladosti) bo sicer začela veljati nova regulacije glede obdelave podatkov (General Data Protection Regulation, GDPR), ki se dotika predvsem že zbranih podatkov, dostopa do njih, prenosa k drugemu ponudniku in podobnih možnosti. Ne pa tudi samega zbiranja osebnih informacij in zasebnosti. Kot poudarjajo v evropski potrošniški organizaciji Beuc, kjer se zavzemajo za privzeto zasebnost, pravila o e-zasebnosti prinašajo dodatno stopnjo zaščite. Ta bi zagotavljala zaupnost internetne komunikacije (denimo pri storitvah, kot so Skype, Whatsapp in podobne) in varovala uporabnike pred spletnih sledenjem in izkoriščanjem njihovih osebnih profilov v komercialne namene.

V čem je problem? V tem, da smo na internetu za povsem običajne sprejeli prakse, ki jih v fizičnem okolju ne bi nikoli. Algoritmi (ali celo ljudje) nam berejo e-pošto, poslušajo naše pogovore, spremljajo tipkano klepetanje, gledajo, kaj beremo, klikamo, kako se pomikamo po straneh, kako dolgo nas zanima posamezna vsebina, kam gremo naprej. Če bi to prenesli v vsakdanje življenje, bi nam odpirali pisma, nas zasledovali, kamor koli gremo, gledali čez ramo, kaj beremo, prisluškovali. Internetno vohljanje za t. i. ciljano oglaševanje in druge namene je razširjeno in vsakdanje.

V Beucu so prepričani, da bi morala pravila določati, naj se uporabnikov, njihovega početja in komunikacije privzeto ne spremlja. Samo, če bi posameznik to dovolil, bi lahko ponudniki zbirali take podatke o uporabi in vsebini, kot jih zdaj. Zavzemajo se tudi za prepoved prakse, da je treba potrditi spletno sledenje za možnost brezplačnega obiska določene strani. Predlagajo se, da se podjetja ne bi mogla izgovarjati na »upravičene razloge« za obdelavo podatkov iz komunikacijskih storitev. In da bi bile mogoče tožbe zaradi kršitev internetne zasebnosti.

Potrditev pogajanj v parlamentu je šele prva (mala) zmaga zagovornikov večje zasebnosti. Med oblikovanjem dejanske direktive ali uredbe bo digitalna »industrija«, ki je bila kritična že med pripravljanjem ustreznega poročila v pristojnem odboru evropskega parlamenta, zagotovo uporabila vso lobistično (in izsiljevalsko) moč, da bi preprečila uzakonitev privzetega nesledenja. Združenje operaterjev Etno je glasovanje že označilo za zapravljeno priložnost, ki bi lahko uporabnikov prinesla več izbire in boljše storitve. A samo spomnimo se, kako je zvodenela opcija ne sledi (don’t track) v brskalnikih, ki naj bi uporabnikom (vsaj delno) zagotavljala točno to, za kar si prizadeva civilna družba. A večina ponudnikov to opcijo gladko ignorira, četudi je vključena. Prav zato so nujna stroga pravila, drugače internetne zasebnosti ne bomo nikoli več dobili nazaj.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja