Popravljanje nepopravljivega
Marjan Kodelja 3. julija 2017 ob 06:30

Skype sta leta 2003 ustanovila Danec Janus Friis in Šved Niklas Zennström, program zanj pa so napisali Estonci Ahti Heinla, Priit Kasesalu in Jaan Tallinn. Leta 2005 Skype prevzame Ebay, ta pa ga leta 2009 proda Microsoftu. Evropsko idejo in kratek čas evropsko tehnološko podjetje imajo v rokah Američani, Evropska unija pa je zaskrbljena nad prevlado tehnoloških podjetij.

Ameriški predsednik Obama je ob neki priložnosti označil evropske preiskave tehnoloških podjetij kot poskus dati (neupravičeno) prednost domačim. Teh pa v Evropi ni ali pa imajo obrobno vlogo. Ob tem je dejal, kar utegne postati sinonim ameriške tehnološke premoči: »Mi smo izumili internet.« Torej ni naključje, da so Google, Facebook in Amazon ameriška podjetja, da lastnikom ne pade na pamet, da bi jih prodali, ter da so vsa po vrsti prevladujoča in (skoraj) brez konkurence. Vprašati bi se morali, zakaj, na primer, v Evropi ni zrasla storitev pretočnega videa, ki bi lahko tekmovala z ameriškim Netflixom. Razlog ne more biti izključno ta, da ameriško poslovno okolje spodbuja inovativnost, evropsko pa malo manj.

Netflix je odličen primer, razloge lahko iščemo v tem, kar prodaja. Filmov ne snema le Hollywood, snemamo jih tudi v Evropi. Redko pa so ti, tudi če so kakovostnejši, enako uspešni. Celo vrsto evropskih filmov so Američani posneli na novo in popolne kopije so postale uspešnejše od izvirnikov. Francoska Nina (Nikita) in Taksi sta dober primer, pa še zdaleč nista osamljena. Ustvarilo se je prepričanje, da mora biti dober komercialni film posnet v angleškem jeziku, v drugih jezikih so le umetniški ali filmi za filmske sladokusce. Gledalci smo to »vsiljevanje angleških vsebin« še kako posvojili. Večina nas z največjim veseljem prebavi vse ameriške filmske uspešnice, pa tudi če so še tako slabe, zelo težko pa se odločimo gledati »tujejezični« film ali televizijsko serijo. Gorski zdravnik in telenovele so seveda izjeme.

Težko se je ne strinjati s trditvijo, da v evropskem prostoru angleške vsebine niso prevladujoče tako v kinu kot v televizijskem prostoru. Ali je prav ali ne, nima smisla izgubljati besed, gledalci jih hočejo. Postavimo hipotetično vprašanje. Kaj bi dejali v vodstvu filmskega studia, če bi se pred njihovimi vrati pojavil Evropejec, ki bi imel idejo, podobno Netflixu? Skoraj prepričani smo, da bi ga prijazno odslovili, če bi kot popolni avtsajder sploh lahko prišel do pravih ljudi. Prosti trg je korenček na palici za trge, ki jih ta ali oni hoče prevzeti, ko gre za strateške stvari, pa znajo biti Američani še kako zaščitniški. Ustanoviteljem Netflixa je uspelo prepričati ameriške studie, kaj torej preostane hipotetičnemu Evropejcu. Da zbere vso evropsko produkcijo, kar bi mu verjetno uspelo, in ponudi storitev z vsebinami, ki so mu na voljo. Pa lahko z njimi predstavlja resno konkurenco? Ne more, ker uporabniki zahtevajo ameriške vsebine, ta pa jih nima. Nemogoče je tekmovati, če so pogoji že v osnovi drugačni in se vzorec ponavlja pri večini tehnoloških podjetij. Izjeme so do neke mere evropske storitve pretočne glasbe (Spotify, Deezer). So evropske storitve vsaj nekje prehitele ameriške?

Evropska komisija se zaveda zaostajanja na področju tehnoloških podjetij, zato bo v prihodnjih letih to področje finančno okrepila. Pa je to dovolj? Že vrsto let spremljamo raziskovalne projekte, ki jih financira komisija. Nekateri od njih so odlični, na žalost (razloge za to naj povedo drugi) pa se noben ni razvil v globalno storitveno podjetje, za katerega bi v Evropi lahko trdili, da je naše.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov za edicije skupine Media24.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja