Pomoč pred izsiljevalskimi virusi zdaj tudi v slovenščini
Matjaž Ropret 11. aprila 2017 ob 17:00

Izsiljevalski virusi so zadnja leta najhujša računalniška nadloga. V obtoku jih je vedno več, vedno znova vznikajo nove, drugačne različice, težave pa je pogosto dejansko mogoče rešiti samo s plačilom kriminalnemu podzemlju za dešifrirni ključ. A ni vse črno, že nekaj časa živi projekt No More Ransom (nič več izsiljevanja ali nič več odkupnin), njegova spletna stran je zdaj prevedena tudi v slovenščino.

Projekt na enem mestu združuje podatke in nasvete, kako se obvarovati pred okužbo z zlonamernimi programi, ki »zaklenejo« podatke na računalniku. Predvsem pa orodja za dešifriranje z vsemi z vsemi znanimi ključi. Za mnoge različice izsiljevalskih virusov namreč obstajajo dešifrirni ključi, saj so v obtoku že dovolj dolgo, da so se uspeli policije, nacionalni odzivni centri in varnostna podjetja dokopati do podatkov za odklepanje podatkov. Za nekatere novejše na žalost tovrstnih ključev ni, zato takrat ostaneta samo dve možnosti. Ali plačati ali pa se sprijazniti s tem, da bo treba na novo naložiti operacijski sistem. V takem primeru pred izgubo podatkov pomagajo varnostne kopije, ki pa jih je bilo seveda treba ažurno delati že prej.
Kot na več mestih poudarja tudi spletna stran projekta No More Ransom, sta glavna načina za obvarovanje pred izsiljevalsko nadlego prav redno kopiranje datotek, po možnosti na več koncev – na zunanje in omrežne diske, v oblak in še kam –, in pa posodobljen protivirusni program. In zraven še popolno nezaupanje do vsega, kar pride po e-pošti in drugih kanalih. Če ne poznaš pošiljatelja, če datoteka izgleda sumljivo, če nisi pričakoval in ob podobnih opozorilnih znakih je vedno najboljša odločitev zadevo čim prej izbrisati. »Kaj pa če …,« po navadi pripelje zgolj do okužbe, ničesar drugega. Če nekdo res želi spraviti nekaj do tebe, se bo za to že potrudil, vse ostalo so prevare, izvedene tako, da poskušajo prikazati, kakšno srečo imaš. Žal mi, ampak nimaš je, internetna previdnost in nezaupljivost nikoli ni odveč.

Za prevod spletne strani so poskrbeli v nacionalnem odzivnem centru za posredovanje ob omrežnih incidentih (SI-CERT), ki je tudi partner projekta No More Ransom. Njegovi pobudniki so sicer nizozemska policija, Europol in podjetji Intel Security (prej McAfee) in Kaspersky Lab. Za določena dešifrirna orodja od skupaj že 39-ih so poskrbeli še v podjetjih Avast, Bitdefender in drugih. Glavni cilj partnerjev je pomagati žrtvam izsiljevalskih virusov, da znova pridobijo dostop do svojih podatkov brez plačila odkupnine kriminalcem.

Po podatkih te iniciative število žrtev tovrstnih napadov narašča in je v obdobju med aprilom 2015 in marcem 2016 doseglo 718 tisoč, kar je bilo več kot petkrat več kot enakem obdobju v letih 2014 in 2015.  Od lanskega decembra naprej so orodja na omenjeni strani že deset tisoč žrtvam napadov izsiljevalskih virusov omogočila, da so se brez plačila odkupnine spet dokopali do svojih podatkov.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja