Philips POS901F: Objektivno verjetno ne najboljša, subjektivno pa najlepša slika
Matjaž Ropret 26. julija 2017 ob 17:30

V televizorjih so se uveljavili zasloni LCD, vendar je ta tehnologija daleč od idealne. Je res poceni in enostavna za proizvodnjo, ima pa slabosti glede prikaza prave črnine in živih barv, pa tudi pri iskanju ravnovesja med svetilnostjo in kontrasti se hitro zalomi, ker bolj svetel zaslon po navadi pomeni še bolj sivo črno in prežgano belo. Plazemski zasloni so umrli, zato pa bi njihovo poslanstvo lahko nadaljevala tehnologija OLED. Ta bistveno pomaga pri lepšem, bolj živem prikazu vsakršne vsebine. Take so naše izkušnje s prvim tovrstnim televizorjem znamke Philips.

Televizorje OLED je doslej pretežno promoviral LG, zdaj pa so začeli ekrane s tehnologijo organskih svetečih diod uporabljati tudi drugi proizvajalci. Nekateri celo vzporedno s konkurenčno tehnologijo kvantnih pik. Pri OLED-u je stvar v tem, da organske (ogljikove) spojine svetijo same po sebi, ne potrebujejo odzadnje ali stranske osvetlitve, da se na zaslonu sploh kaj vidi. V idealni sestavi je za vsako od osnovnih barv spojina (dioda), ki sveti v točno tej barvi, v praksi pogosto uporabljajo le eno osnovno vrsto svetil in barve, podobno kot pri LCD-jih, dosegajo z ustreznimi filtri. Nekaj časa so bile težave z obstojnostjo polimerov, ki oddajajo modro svetlobo, saj bi ti v nekaj letih izgubili polovico svoje svetilnosti, kar so menda v zadnjem času nekoliko popravili, še vedno pa ima tak zaslon vsekakor krajšo življenjsko dobo kot LCD, ker se lastnosti spojin pač sčasoma poslabšujejo (po domače povedano se starajajo oz. razpadajo).

Z oznako Philips je za zdaj na voljo en sam model OLED, imenovan POS901F, v 55-palčni diagonali. Na pogled je podoben drugim televizorjem te znamke, z nogama ob strani, in premore tristranski ambilight. Razlika je v tem, da je na spodnjem delu vgrajen nekoliko boljši zvočniški sistem in da je zadnja stran na zgornji polovici res tanka. S tem je ta televizor skoraj idealen za postavitev na stenski nosilec. Zakaj samo ena, za vrhunski dnevnosobni prikazovalnik dokaj majhna diagonala? Verjetno zato, ker se pri LG-ju ni dalo dobiti dovolj velikih količin zaslonov večjih diagonal. Za običajne dnevne sobe se mi sicer 55 palcev oz. 139 cm zdi dovolj, a v večjih prostorih bi prišla prav razsežnejša površina. Navsezadnje bi si jo slika zaslužila.

Zakaj prikaz je to, kar dela ta televizor poseben. Kombinacija zaslona in očitno dokaj posrečene obdelave signala daje izvrstne rezultate. Slika je živahna, barvita, jasna, svetla in predvsem bi jo lahko opisal kot zelo naravno. Ne glede na to, ali je vir v SD, HD, 4K ali z dodatkom HDR je slika zelo prijetna. In ima tudi precej večji učinek globine kot drugi modeli istega in tudi ostalih proizvajalcev. Svoje naredijo predvsem barve, ki res kar sijejo z zaslona. Seveda pa je za pravi učinek in užitek treba imeti dober vir. Najboljši, kar sem jih našel, je BBC-jev Planet Zemlja 2 na ploščku UHD blu-ray, tam so podrobnosti in barve res osupljive. Kapljice kot da letijo v prostor, barve tropskega gozda ali mestnih središč napolnijo sobo, zadevo je treba videti, noben opis ni dovolj dober. Če se zatem usedeš pred običajen televizor in si iste prizore ogledaš na blu-rayju v polni visoki razločljivosti, si zelo, zelo razočaran. Na žalost pa drugih podobnih vsebin in zaradi ostalih gledalcem ne padajo čeljusti po tleh. Ja, kot rečeno je vse zelo lepo, HDR še malo popravi vse skupaj, predvsem je vidnih več podrobnosti v teminah in zaradi navijanja svetilnosti se izgublja kontrastno razmerje. Ni pa nič drugega na prvi pogled nekaj še nevidenega, kot je Planet Zemlja 2. Tako ali tako pa večina še vedno zre klasično televizijsko sliko in filme s torrentov, za kar najbrž tak televizor niti ni potreben. Vsekakor ne pride zares do izraza, čeprav sem užival ob naravnem prikazu.

Samsung in Sony za tehnologijo kvantnih pik sicer trdita, da ponuja večji barvni razpon, toda osebno se mi OLED zdi bolj izrazit. Morda je tehnično gledano barvni volumen manjši in ni mogoče doseči enake svetilnosti zaslona kot s kvantnimi pikami, toda rezultat je za moje oči lepši. Še posebej pri vsebinah, posnetih v 4K in HDR je prikaz res osupljiv, a tudi običajen televizijski program je na takem ekranu pravi užitek gledati. Čeprav se lahko pri slabšem viru pozna več napak v sliki, kot bi si gledalec želel.

Še posebej pa OLED, pričakovano, blesti pri prikazu črne. Ta je res povsem črna, ker pač posamezne pike ne svetijo. Temu se zasloni LCD lahko samo približajo. Najboljši se že zelo, a rezultat vseeno še ni povsem enak. To je subjektivno, težko podkrepim s kakšnimi meritvami, ampak lepše televizijske slike za zdaj v domači dnevni sobi nisem gledal. Vključno s Samsungovim še svežim QLED-om, katerega opis sledi. Malce manj sem navdušen nad sencami, ki se vlečejo za hitro premikajočimi se objekti, a pri tem noben od trenutnih televizorjev 4K ne blesti, ker ne pri tej razločljivosti še ni višjega osveževanja od 100 Hz. Vsaj ne za dostopne cene.

Za razliko od drugih televizorjev OLED Philips, kot rečeno, premore ambilight. Kar je dobra pridobitev, saj barvno živahnost z zaslona prenese še na steno za njim. Kombinacija je še nekoliko bolj atraktivna kot pri modelih z ekrani LCD. Zdi se, da drugje kot v Sloveniji, kupci ne dajo veliko na to vzdušje, ki ga pričarajo sveteče diode, meni pa je zadeva z leti postala všeč. Ker je proizvajalec precej izboljšal algoritme in ponudil več možnosti prilagajanja. Tudi vgrajeni soundbar je kar soliden, lahko je precej glasen in glasba z njim dobi bistveno več volumna kot z običajnimi, v televizorje vgrajenimi zvočniki, ji pa manjka malo basovske moči.

Črna je res črna.

Na TP Visionovem (to kitajsko podjetje razvija in proizvaja televizorje z nizozemsko oznako) OLED-u teče sistem Android. Kar bi morala biti prednost, pa niti ni. Saj zadeva na televizijski strni, za razliko od telefonske, stagnira. Uporabniškega vmesnika od začetka – na modele Philips so ga uvedli pred dvema letoma – niso nič izboljšali, v bistvu je ostal popolnoma enak, in počasi postaja zastarel. Enako se nikamor ne premakne ponudba aplikacij, res nujnih jih je manj kot deset, mnoge še naprej manjkajo (Amazon Prime Video, HBO go, vse slovenske mobilne televizije, RTV 4D, …), igre so daleč od konzolastičnih in se jim mnogokrat pozna, da so v osnovi mišljene za zaslone na dotik. Ena redkih prednosti je Youtube, ki brez težav predvaja sliko 4K, a se zato ne zmeni za HDR. Vse v televizijskem Androidu je grozno polovičarsko in zadeva ni najbolj stabilna. Priložen je konkreten, nič kaj seksi daljinski upravljalnik s polno tipkovnico na zadnji strani. To je mogoče boljši način vnosa iskanj v Youtubu ter vpisovanja gesel kot z govorom ali potrjevanjem črk na zaslonski tipkovnici, a celokupno upravljanje s tem »daljincem« ni posebej intuitivno. Predvsem pa je logika povsem iz starih časov. Smerne tipke, naprej, nazaj, za to izbiro je treba v ta meni. Sistem ne zna ničesar prilagajati sam, kot zmore denimo Samsungov.

Vseeno, ob sliki, ki jo ponuja Philips POS901F, zlahka preživim ne najbolj domišljen uporabniški vmesnik. Precej večja ovira je cena. Ta je od začetne priporočene že malce padla, toda tri polne tisočake je še vedno zelo veliko za 55-palčni ekran. Komur velikost ustreza in z denarjem nima težav, bo dobil televizor z izjemno privlačnim in naravnim prikazom, pred katerega se bo vsakič res z veseljem usedel. Ostali pa bomo čakali, da se cena prepolovi, ali iskali dostopnejše približke popolnosti s kvantnimi pikami.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja