Ozkopasovno omrežje za vojsko naprav interneta stvari
Marjan Kodelja 27. decembra 2017 ob 07:22

Čez nekaj časa v mobilnih omrežjih telefoni ne bodo najštevilčnejši, to vlogo jim bodo prevzele naprave interneta stvari. Dolgožive, baterijsko gnane, z avtonomijo tudi do deset let, z ne prevelikimi zahtevami po podatkovni hitrosti, namesto česar bo v ospredju mala poraba ter delovanje tudi v zaprtih prostorih. Tovrstne »naprave« bodo povsod, ne zgolj v pametnih domovih, o katerih govorijo že leta, temveč tudi v pametnih mestih, transportu, avtonomnih vozilih in podobnem. Pravzaprav povsod, kjer bodo potrebovali raznolike podatke v realnem času.

Mobilne tehnologije niso bile oblikovane za komunikacijo med »stroji«, čeprav jih že danes uporabljamo tudi v te namene. Vendar je ravno to omrežje zaradi svoje razvejanosti najprimernejše. Tako pač ne čudi, da je krovna organizacija 3GPP leta 2016 oblikovala brezžično tehnologijo Narrowband IoT (NB-IoT), ki jim je pisana na kožo. Pri tej niso v ospredju enake lastnosti kot na primer pri lte-ju, kot so kakovost prenosa govora, visoke hitrosti prenosa podatkov, temveč veliko število sočasno priključenih naprav na eni celici (do 50 tisoč), nizke energijske zahteve med komunikacijo (pošiljanje podatkov) ter močnejši signal v zaprtih prostorih in kleteh (tudi 20 dBm več kot GSM-tehnologija) oziroma področjih, ki so morebiti za operaterje komercialno manj zanimivi. Tehnologija ne zahteva gradnje novega vzporednega omrežja, temveč izrabo obstoječega, kajpada pa tudi operaterju dodeljenih frekvenc.

NB-IoT ni edina tehnologija tako imenovanega razvejenega omrežja nizke moči (LPWA), temveč samo ena izmed njih. Primerna za naprave, ki ustvarjajo nizek podatkovni tok. Logično torej, da v tem primeru ne govorimo o pametnih kamerah ali kakšnih drugih pripomočkih, kjer je v ospredju velika količina podatkov in zato nuja po čim večji pasovni širini. Primerna je, ko druge možnosti (mobilna omrežja, tehnologija fiksnega dostopa v internet, Wi-Fi, Bluetooth, itd) niso ustrezni ali stroškovno učinkoviti. Glede na razvoj naprav interneta stvari pa lahko zapišemo, da bo med vsemi velika večina ravno naprav, ki ne bodo potrebovale velike količine prenosa podatkov, bodo energijsko varčne ter bodo delovale kot samostojne enote. Za pošiljanje občasnih ali pa tudi bolj rednih “novosti” v oblak ne bodo potrebovale širokopasovne povezave.

Telekom Slovenije je pred kratkim opravil testiranja standardizirane tehnologije Narrowband-IoT. Načrtujejo pa, da bodo v kratkem vzpostavili testni okolji v Ljubljani in v Mariboru, v katerih bodo zainteresirana podjetja, posamezni razvijalci in izobraževalne ustanove lahko testirali delovanje lastnih rešitev interneta stvari. Tako bodo lahko ugotovili, če s tako priključitvijo v svet res lahko zagotovijo ključne prednosti, kot sta dolgotrajna avtonomija in veliko število naprav v omrežju.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja