Omejevalnik hitrosti, ki miri voznika in nervira tiste zadaj
Matjaž Ropret 18. avgusta 2016 ob 09:00

Če avto zna sam prilagajati hitrost, zakaj ne bi znal iz podatkov, ki so na voljo, tudi smiselno postavljati hitrostne meje? Drugače povedano, če je lahko prilagodljiv tempomat, je zagotovo lahko še omejevalnik. Prvi tak primer sem že našel.

Eno uporabnejših tehnologij za krotenje dirkaških nagonov ponuja Ford, sam sem jo preizkusil v njegovem največjem enoprostorcu s-max, vgrajujejo pa jo še v sestrski model galaxy in novega velikega športnega terenca edge. V vseh kot del serijske opreme. Idejo prilagodljivega, »pametnega« omejevalnika hitrosti je sicer pograbilo že več proizvajalcev, ampak doslej se je po mojih izkušnjah samo Fordova na naših cesta obnesla kolikor toliko dobro. Logika je preprosta, izvedba pa ni tako trivialna.

Osnovna premisa je, da avto zazna, kakšna je trenutna omejitev in sam spreminja nastavitev, kako hitro pusti vozniku peljati. Ko v fordu voznik pritisne tipko za omejevalnik, se na zaslončku za volanom prikaže predlagana hitrost, ki je privzeto za 5 km/h višja od omejitve. Pri omejitvi 50 km/h je to deset odstotkov in za približno toliko običajno tudi lažejo števci, tako da je ta poteza inženirjev dobrodošla. Zadevo je potem treba še potrditi – pritisk na tipko set – da se dejansko vključi. In od takrat naprej avto samodejno spreminja mejo, da katere je mogoče pospeševati. Če ta vozniku ni všeč, jo lahko vedno s tipkama – in + spremeni, ampak ob naslednji spremembi (znaku, drugačni vrsti ceste, …) bo prešla na aktualno omejitev + 5 km/h.

S-max je eden od treh Fordovih modelov s pametnim omejevalnikom.
S-max je eden od treh Fordovih modelov s pametnim omejevalnikom.

Zadeva deluje na osnovi navigacijske naprave in prepoznavanja prometnih znakov. Iz navigacije (naloženih zemljevidov) dobiva podatke, kakšna je omejitev na konkretni cesti, če s kamerami vidi, da je z znakom označeno drugače, pa nastavitev spremeni. Če avto nima vgrajene navigacije, ki je dodatna oprema, se zadeva zanaša samo na kamere, kar je verjetno precej manj natančno in hitro lahko avto kaj spregleda, sploh pri kakšnem zavijanju. Problem pa je, vsaj v Sloveniji, tudi v tem, da omejitev razveljavijo table za konec naselja in križišča, česar pa tovrstni sistemi navadno ne prepoznajo. Testni avto je imel navigacijo, zato lahko konkretno pišem samo o tem, kako se je zadeva obnesla s kompletnim naborom tehnologije.

Obnesla se je kar uporabno. S-max je večino omejitev prepoznal in nastavil pravilno. Malo več težav je imel samo z zaključevanjem. Včasih traja nekaj metrov ali sekund po koncu kraja, da se omejitev spremeni na 90 ali 100 km/h. Dogajalo se je, da med dvema krajema, kjer sta tabli narazen nekaj sto metrov, avto sploh ni sprostil omejitve, ampak je ves čas vztrajal pri 50 kilometrih na uro. Zelo redko pa je bila omejitev znotraj naselij napačna. Če je navigacija predlagala 50, je potem prepoznavanje znakov hitro prestavilo na 30. V glavnem, reč deluje. Vsaj tehnološko, manj pa v glavah voznikov.

Vse skupaj, kot tudi pri radarskem tempomatu, pomeni kar nekaj živčnosti zadaj. Slovenci pač niso navajeni, da bi se kdo preveč striktno držal omejitev v vaseh in mestih, še manj pa na odprtih cestah. In ker je smisel tega omejevalnika v tem, da je nastavitev vseskozi ažurna, jo voznik rahlo zviša samo takrat, ko ve, da ga čaka dolg odsek z enako omejitvijo. Drugače pač prepusti sistemu, da dela svoje, in je s tistimi petimi kilometri tolerance ves čas nekje na meji tega, kolikor se po predpisih sme voziti. Ampak na cesti je še premalo avtov, ki bi njihovim lastnikom tako striktno in natančno preprečevali prehitro vožnjo. Tako sem z s-maxom vedno vedel, da kazni ne bom plačeval, in se tudi pogosto počutil nelagodno, ker sem nervozneža za mano imel skoraj v prtljažniku.

Sorodno

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja