Novoletno čiščenje družabnega oblaka
Lenart J. Kučić 8. januarja 2018 ob 08:57

Zadnjih nekaj let si privoščim zelo gikovski novoletni užitek. Na novega leta dan se zbudim s (skoraj) prazno časovnico na facebooku in twitterju, čisto praznim poštnim predalom na gmailu in temeljito pospravljenimi oblačnimi storitvami.

Razlogov je več.

Gmail je že skoraj deset let moja največkrat prekršena novoletna zaobljuba. Ne (z)morem se ga znebiti. Poskušal sem preusmeriti dopisovalce na druge elektronske naslove, spremeniti kontaktne podatke za svoje naročnine in storitve, odgovarjati z drugih elektronskih naslovov, ampak je googlov poštar kljub temu ostal moj najpomembnejši elektronski sodelavec.

Takšni uporabniški računi so postali zelo vabljivi za elektronske vlomilce, saj vsebujejo dovolj podatkov za zelo temeljito krajo elektronske identitete (uporabniška imena, gesla, naročnine, rezervacije in druga elektronska potrdila). Zato sem začel nekajkrat na leto prazniti svoje oblačne poštne predale. Google bo sicer ohranil podatke na strežnikih tudi po izbrisu, morebitnim vlomilcem pa ostane samo za nekaj mesecev gradiva, kar precej zmanjša škodo – sploh v primerjavi z dostopom do nekajletnega dopisovanja.

Ta ne pomeni, da tudi sam ostanem brez arhiva. Poštni odjemalci večinoma omogočajo dostop do poštnih predalov na gmailu. Za skoraj popolno lokalno kopijo je smiselno uporabiti protokol pop3 (stari prenosnik je lahko zelo uporaben arhiv) in izbrati odprtokodni thunderbird, ki omogoča preprosto prenašanje celotnega poštnega arhiva in nastavitev s programom mozbackup. Thunderbird je zelo primeren tudi za brisanje nekaj tisoč ali celo deset tisoč elektronskih sporočil naenkrat, česar pri Googlu nimajo prav radi.

Takšno brisanje imajo enako neradi tudi upravljavci družabnih omrežij, zato facebook in twitter ne ponujata enostavnega načina za pospravljanje časovnice. Ko sem začel pred leti prvič ročno brisati družabne vnose, sem porabil tudi po dobro uro za vsak mesec objav. Različni razvijalci so za twitter razmeroma kmalu pripravili orodja za brisanje arhiva, ampak so bili le delno učinkoviti. Nekateri so se ustavili po nekaj sto izbrisih, skoraj vse sem moral poganjati večkrat, da sem približno počistil svoje objave. Letos sem uporabil tweet delete, ki je bil kar temeljit. Pustil pa je samo objave, ki so jih delili (ali me označili) drugi uporabniki.

Še bolj zamudno je brisanje časovnice na facebooku. V preteklih letih sem se večkrat trudil s skriptami za firefox, ki so se prebile čez nekaj objav, preden so mi »sesule« brskalnik. Tokrat sem prebral kar nekaj spletnih forumov, preden sem se odločil za dodatek Social Book Post Manager, ki je na voljo za brskalnik chrome. Ta je sicer porabil nekaj časa, preden si je ogledal in analiziral časovnico, ampak me je čez približno dve uri obvestil, da je opravil delo. Tudi ta dodatek sem moral pognati dvakrat, saj je po hitrem pregledu časovnice ostalo nekaj starih objav, prav tako je ohranil objave, v katerih so me označili drugi. Te je mogoče kvečjemu skriti s časovnice.

Na dropbox, google drive, skydrive in v jabolčni oblak ne shranjujem potencialno občutljivega gradiva – delovnih osnutkov člankov, dokumentov ali fotografij družinskih članov. Če si že izmenjujem datoteke ali delim dokumente v skupni rabi, pa uporabljam boxcryptor (za okna in android), ki dodatno šifrira izbrane mape v oblačni shrambi. Kljub temu vsako leto nekajkrat pregledam vsebino oblačnih map ter odstranim datoteke in fotografije, ki jih ne potrebujem več.

Zakaj to počnem? Brisanje družabnih objav ne vpliva na oglasne algoritme in na mojo elektronsko kartoteko, saj odstranjene informacije ostanejo na strežnikih. Metapodatki in digitalni odtisi ostanejo. Vseeno pa ne vidim nikakršne potrebe, da bi kdor koli drug (poleg oblačnih lastnikov in tajnih služb) analiziral mojo časovnico, brskal po zgodovini in preprodajal te informacije. Ne zanima me, kateri članek sem priporočil pred dvema letoma, katero fotografijo sem objavil lani in kaj sem komentiral poleti. Vse to je zanimivo samo za industrijo, ki nas spreminja v izdelke in takšne informacije pretvarja v dolarje. Ali za medijske svetovalce, ki iščejo namige, kakšna so moja novinarska stališča do določenih tem.

Prednovoletne praznike zato vedno uporabim za osnovno elektronsko higieno: čiščenje elektronskih oblakov, posodobitev programske opreme, menjavo gesel, pospravljanje spletnih fotografskih albumov, odstranjevanje neuporabljenih aplikacij z mobilnika in izdelavo varnostnih kopij. Obred, za katerega sem si bil v ponovoletnih mesecih že velikokrat hvaležen.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Lenart J. Kučić
mm
Lenart ima v medijih že 20-letno kariero. Trenutno je novinar na portalu Pod črto, predavatelj in sovoditelj podkastov na mreži Marsowci. V prispevkih največkrat opisuje presečišče tehnologije, medijev in družbe.
Lenart J. Kučić - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja