Nokia 6: Obetaven začetek za oživljeno znamko
Matjaž Ropret 20. oktobra 2017 ob 10:58

Koliko zvena še ima v sebi znamka Nokia. Nekoč so se mobilniki s tem imenom prodajali sami od sebe, kot se danes tisti z napisom Apple ali Samsung. Vendar skupina veteranov panoge pametnih telefonov verjame, da je finsko ime še vedno dovolj znano in priljubljeno, pa tudi da predpostavlja nekatere vrednote in ga je smiselno oživiti. Bolj smiselno, ko poskušati prodreti z nečim povsem novim. Zato so ustanovili podjetje HMD Global, od finske korporacije pridobili pravice za uporabo znamke in predstavljanje proizvodov v sklopu ponudbe tega podjetja, s kitajskim Foxconnom pa podpisali pogodbo za proizvodnjo in pomoč pri distribuciji telefonov. Eden prvih rezultatov tega načrta je Nokia 6.

To je v bistvu najdražji od treh poceni modelov, ki so jih predstavili že konec zime. Modelov 3 in 5 nisem preizkušal, s šestico pa sem se precej dobro spoznal. Že takrat na sejmu v Barceloni se mi na pogled ni zdela kaj posebnega, priznaval pa se jim dobro izdelavo in to se je zdaj potrdilo. Reč je narejena kot tank. Kovinsko ohišje deluje res trdno, mogoče tudi malo preširoko za moj okus, ampak nikakor se ne bi bal spustiti ta telefon na tla. Res deluje malo oglato, a je vseeno kar eleganten, tudi linije za antenski sprejem so kar lepo vkomponirali v ohišje.

Spredaj pod zaslonom in nad njim kar precej roba, a zato spodnji pas vsebuje čitalnik prstnih odtisov in navigacijske tipke, tako da je 5,5-palčni zaslon vedno uporaben v vseh svoji površini. Tipke so nenavadno nizko, temu se je treba privaditi. Na zadnji strani ima fotografski modul manjšo izboklino, ki pa ni moteča. Tipka oz. bolj na dotik občutljiva površina s prepoznavo prstnih odtisov je rahlo ozka, pa vseeno s tem ni kakšnih težav, prste zaznava hitro in zanesljivo.

Zaslon v tem telefonu dokazuje, do kakšnega nivoja je že prišla industrija. Če za 250 evrov dobimo polno visoko ločljivost in spodobno svetilnost in kontraste, se res nimamo kaj pritoževati. Če bi ga postavili zraven česa naprednejšega in dražjega, bi bila kajpak vidna precejšnja razlika, ampak sam po sebi je čisto v redu in zagotovo ni ena od tistih lastnosti, ki bi jih snovalci tega telefona lahko ali celo morali izboljšati. Podobno lahko rečem za programski del. Običajno sem še posebej pri poceni mobilnikih kritičen do obremenjujoče preobleke in preobilja prednaloženih aplikacij in iger, ki proizvajalcu prinesejo nekaj evrov zaslužka. Tukaj tega ni, kar je prav osvežujoče. Android je skoraj povsem čist, aplikacije večinoma Googlove, dodali so le nekaj malenkosti, kot so denimo krogci s številom neogledanih novosti v posamezni aplikaciji. Nekaj, kar ob ikonah programov že leta poznajo uporabniki iPhonov. To je lahko uporabno, lahko pa tudi nadležno. Nisem našel načina, da bi to umaknil. HMD Global obljublja hitre nadgradnje sistema Android, ki je bil v času testiranja 7.1.1 in je bil aktualen varnostni popravek.

Še ena dobra stran takega pristopa je tekoče delovanje. Nokia 6 ima podobne procesor kot LG Q6 (Snapdragon 430, LG je uporabil malce novejšo različico 435), pa vendar deluje bolje. Tu bi si skoraj upal trditi, da je zmogljivost ustrezna. Vsaj med običajnim brkljanjem po facebooku, spletu in podobnem. Z več odprtimi aplikacijami in v igrah platforma, ki vključuje še tri gigabajte delovnega pomnilnika in 32 GB prostora za podatke, kmalu zaide v težave. Vendar se najbrž cenovno ni izšlo, da bi vgradili Snapdragon 625 in 630 in se izognili tovrstnemu zmrdovanju zahtevnejših uporabnikov. Res škoda pa je, da niso uporabili simetričnega priključka USB-C, ampak so se zatekli k staremu micro USB.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Baterija ima s 3000 mAh povsem zadostno kapaciteto za uporabljeni procesor in zaslonsko ločljivost. Ne podpira hitrega polnjenja, zato pa zdrži dovolj dolgo, tudi dva dni, da težav ne bi smelo biti. Za razliko od nekaterih izdelkov, ki še vedno prihajajo s kitajske brez čipa za brezstično komunikacijo NFC, ga Nokia 6 vsebuje. Urbana je torej zagotovljena. Vključen je tudi radio (FM), kar tudi ni več samoumevno. Kakšnih drugih posebnosti ni, tudi zvočnik je precej povprečen, a vseeno boljši kot v malo višje omenjenem LG-ju. Izhod za slušalke je prisoten.

Fotoaparat pri takih poceni telefonih vedno razdvaja. Povsem lahko je posnetke razglasiti za »čisto lepe«, da pa se jih secirati in razdrobiti v prafaktorje. Nekako taka je tudi zgodba Nokie 6. Fotografije v neproblematičnih svetlobnih razmerah so dovolj dobre, ne samo za ogled na zaslonu telefona in deljenje na mrežah, ampak tudi za prikaz na večjem ekranu. Ko bi morali v ospredje stopiti napredni algoritmi HDR ali kakšen čudežen trik za glajenje šuma v slabi svetlobi, vse skupaj precej hitro odpove. Takrat se pozna tako slabotna strojna zasnova kot majhne točke na tipalu (16 milijonov jih je) in posnetki so presvetljeni ali pretemni,  s precej šuma in bledimi barvami. Za ta denar je to to, pravi reklo in tukaj še kako drži. Na srečo je vsaj pri videu to manj opazno. Že res, da je najvišja razločljivost Full HD, a rezultati niso napačni. Tudi s prehodi iz sence na sonce telefon kar dobro  opravi in elektronsko umirjanje je spodobno.

V zahtevnih svetlobnih razmerah nobena nastavitev ni dala dobrih rezultatov.

Oživljena Nokia tako vsaj z modelom 6 prinaša na trg kar zanimiv izdelek, čeravno ni v ničemer prelomen. Niti nima kakšne tehnologije, ki je v tem razredu še ne bi videli, niti ni nezaslišano poceni. Je pa dobro izdelan in se pohvalno zanaša na čisti Android, kar pomeni tudi bolj gladko delovanje kot pri nekaterih drugih telefonih s podobno zasnovo. Mogoče Nokia 6 ne bi bila moja prva izbira do 300 evrov, kje drugje se dobi zmogljivejši procesor in boljši fotoaparat, vseeno pa je ne bi kar tako odpisal. HMD Global je na pravi poti, kar še bolj potrjuje z Nokio 8. Njen opis sledi v kratkem.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja