NLB uvaja brezstične bankomate in napoveduje plačevanje s telefoni
Matjaž Ropret 26. decembra 2017 ob 09:58

S posvojitvijo brezstičnih plačilnih kartic v trgovinah, okencih za prodajo kart in kjer koli se pač plačuje, je hecno. Ob koncu lanskega leta je bilo treba povsod vprašati in marsikdo je zabodeno pogledal, na kakšen način da hočem poravnati račun. Zdaj pa trgovci že sami prislanjajo kartice, celo take, ki sploh še nimajo vgrajenega čipa za brezkontaktno uporabo. Prihajajo pa še brezstični bankomati.

Kot prva banka v Sloveniji in menda tudi ena prvih v Evropi bankomate za brezstične kartice uvaja NLB. Ti imajo poleg reže za vtikanje kartice še ustrezno označeno površino, kamor se jo zgolj prisloni, in potem seveda vtipka pin. Brez tega varnostnega koraka pač ne gre in tudi prav je tako. Banka začenja s peščico testnih bankomatov, za zdaj je mogoče na ta način dvigovati gotovino in preverjati stanje na dveh v poslovalnici Polje ter enem na bencinskem servisu Petrol na Šmartinski. Vse kajpak v Ljubljani. Do konca prihodnjega leta (2018) v NLB-ju nameravajo postaviti in aktivirati približno 250 tovrstnih bankomatov, vendar bodo to počeli postopno. Nekateri pravzaprav že stojijo, vendar njihove brezstične ploščice še niso aktivne.

Na teh bankomatih delujejo vse brezstične kartice Maestro in MasterCard, če jih je izdala NLB ali če jih ni. S karticami Visa še ne gre, a je tudi njihovo certificiranje je v teku. Ko ne bo več vtikanja kartic bodo tudi goljufi imeli malce oteženo delo, kajti težje bodo nameščali priprave, ki »poskenirajo« podatke s kartice oz. jo klonirajo. Banke pa bodo morale prilagoditi napis na ekranu, ki uporabnika še vedno poziva k vstavljanju kartice. Kot poudarjajo v banki, je  končni cilj dvig gotovine z mobilnim telefonom, ki podpira tehnologijo NFC. Poleg tega v napovedih za prihodnost omenjajo, da »niso več daleč« od storitve NLB Pay – mobilne denarnice. Z drugimi besedami, od možnosti plačevanja z mobilnikom. Tega za zdaj ne omogoča veliko bank v Sloveniji, ena redkih je Intesa Sanpaolo, in vsaka tovrstna napoved je izjemno dobrodošla. NLB-jevo različico aplikacije, ki bo združevala vse plačilne kartice in nadomeščala brezstično plastiko v denarnici, bi lahko ugledali že pozimi.

Kot pojasnjujejo v največji slovenski banki, je vse opisano del njihovega programa »digitalne transformacije,« ki bo trajal vsaj še naslednja tri leta. V okviru tega so maja leto komitentom ponudili možnost spletnega klepeta in video klica, do česar je zdaj mogoče dostopati tudi s storitvijo NLB Klik, kar pomeni, da za identifikacijo ni več potreben osebni dokument, saj je uporabnik že identificiran (z digitalnim potrdilom, ki pa naj bi ga tudi zamenjale druge oblike prijave). Poleg tega so v mobilni banki Klikin ponudili možnost hitrega najema kredita do 15 tisoč evrov. Komitent celoten postopek opravi v aplikaciji, ni mu treba nikamor in čakati na nikakršno odobritev. Bonitetno oceno imajo v banki zanj že pripravljeno, glede na želen znesek in ročnost se mu sproti izračunava mesečni obrok, denar pa dobi na svoj račun nakazan v nekaj sekundah po »oddaji naročila.«

Nekatere, v osnovi digitalno usmerjene banke, so vendarle spodbudile spremembe tudi pri tradicionalnih. Začetno obračanje v drugo smer je dokaj počasno, kajti ti sistemi so podobni tankerjem, toda ko steče, gre potem lahko precej hitro. Omenil sem že vse večjo uporabo brezstičnih kartic. Menda pa je podobno tudi z mobilnim bančništvo, torej plačevanjem položnic in opravljanjem transakcij na telefonih. Če se je klasično spletno bančništvo »prijemalo« leta, so mobilnega komitenti zapopadli v nekaj mesecih, podobno kot je bilo v svetu mobilne telefonije s tehnologijama UMTS in LTE. Prva se je uveljavljala dolgo in ravno, ko je prišla do splošne razširjenosti, jo je v slabem letu odpihnil 4G.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja