Nikon praznuje stoletnico, privržencem pa bo pripravil samo nekaj kovinske sivine, usnja in kristala?
Matjaž Ropret 4. aprila 2017 ob 09:15

Nikon je eno najbolj slavnih imen fotografske branže. V stoletni zgodovini je na trg poslal kopico aparatov, ki so postali kultni, od čisto prvega modela I, prek serije F do digitalnih D90, D700 ali D4. Izdelal je že več kot sto milijonov objektivov Nikkor za svoje zrcalnorefleksne aparate in poskrbel, da se profesionalni fotografi v zadnjih desetletjih pretežno delijo na Nikonaše in Canonaše (Canon je seveda drugi velikan tega posla). Toda izdelki, ki jih je podjetje napovedalo za obeležitev stoletnice, so, milo rečeno, pod nivojem za tako priložnost. Ali pa preprosto odsevajo stanje, v kakršnega je zapadla ta korporacija.

Običajno je, da podjetja ob obletnicah izdelano omejene serije izdelkov ali pa tudi predstavijo kaj novega. V Nikonu so se odločili, da bodo malo drugače opremili dva fotoaparata, tri objektive in dva daljnogleda ter pripravili nekaj spominskih okrasnih reči. Aparata D5 in D500 bosta dobila »kovinsko« sivo ohišje (ni jasno, ali je to samo v kovinsko siv izgled pobarvana plastika ali gre za dejanski »pleh«), žig in logotip stoletnice ter še pokrovček in pašček s tem istim logotipom ter unikatno serijsko številko. Objektivi 14-24 f/2.8, 24-70 f/2.8 in 70-200 f/2.8 so prav tako sivi, z ustreznimi logotipi in številkami, ampak enako kot pri aparatih razen kozmetike ni drugih sprememb. Miniatura Nikona F, kristalna kopija Modela I in priponke se mi tudi ne zdijo najbolj navdahnjeni načini obeleževanja stotih let. Prav tako pašček za fotoaparat iz »najboljšega italijanskega usnja«.

Bolj kot te lepotne dodatke in predelave, ki bodo zagotovo konkretno dražje od sicer povsem enako funkcionalnih in za laike tudi na pogled povsem sličnih »običajnih« izvedenk, bi Nikon potreboval kaj novega in naprednega, kar bi tekmovalo s konkurenco, ki zna narediti še kaj drugega, kot zgolj cenovno konkurenčne dslr-je.

Res je, pri D5 in tudi D500 je japonsko podjetje lani predstavilo tipali s skoraj nespodobno visoko občutljivostjo ISO. Resda malo na račun dinamičnega razpona, a inženirski dosežek je vseeno impresiven. To pa je bila tudi zadnja omembe vredna novost iz Nikona. Akcijske kamere KeyMission so tipa »tudi mi bi kaj zaslužili s tem,« razvite brez kakšnega posebnega navdiha. Obetavne fotoaparate serije DL so preprosto črtali, še preden so jih sploh spravili v trgovine. Brezzrcalna serija Nikon 1 je po prvem kolikor toliko uspelem in cenovno pravilno umeščenem modelu J5 zamrla. Novih zmogljivih kompaktnih aparatov iz serij P7xxx in P3xx ni – zadnja sta bila P340 pred tremi leti in še starejši P7800. Vmes se je konkurenca kar pošteno spopadla z modeli z enopalčnim tipalom (takim, kot v liniji Nikon 1), Nikon pa se je raje ukvarjal z dodajanjem malenkostnih izboljšav v dslr-je in poceni žepniki, ki nikogar več ne zanimajo in so dejansko slabši fotoaparati, če vzamemo celotno uporabniško izkušnjo, od vsakega približno spodobnega pametnega telefona.

Od podjetja s tako slovito zgodovino, ki je v preteklosti znalo kot prvo vgraditi odpravljanje rdečih oči z žepni fotoaparat, ali procesor v objektiv, bi pričakoval več kot samo nekaj kovinske sivine in usnja z emblemi stotice. Mogoče še kaj predstavijo do 25. julija, ko bo minilo sto let od ustanovitve družbe Nippon Kōgaku Kōgyō Kabushikigaisha (v Nikon se je preimenovala leta 1988). Vsekakor upam, kajti spodobilo bi se in pravično bi bilo, da bi častilci te znamke in fotografi vobče dobili kaj novega in vznemirljivega, kar bi malo razburkalo panogo. Kajti kristalna replika fotoaparata z napisom Swarovski, ki lahko samo sameva na polici in nase vleče prah, je ne more in ne bo.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Sorodno

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja