Ni več razlogov, da ne bi bili vsi programi (izključno) HD
Matjaž Ropret 13. novembra 2017 ob 17:15

Včasih se zdi, kot da se debate o zaslonih in gibljivih slikah vrtijo samo še okrog 4K. Nato pa se človek usede na kavč za ogled dirke F1 na avstrijski ali nemški televiziji (ker druge izbire v Sloveniji že drugo sezono zapored ni), razmišlja o tem, da nameravajo stlačiti najmanj sedem programov v plačljivi del multipleksa C in preveri operaterske sheme in cenike. Razkorak ne bi mogel biti bolj nazoren. Resda sem že pred nekaj leti skoraj povsem odpisal televizijske programe (in druge vsebine), ki niso v HD, če se le da, pa gledam v 4K, a mnogi jih še niso. Operaterji in ponudniki pri tem prehodu prav nič ne pomagajo.

V Sloveniji so sicer začetki slike v visoki razločljivosti povezani z olimpijskimi igrami. Med poletnimi v Pekingu (2008) je TV Slovenija prvič poskusno oddajala HD-sliko, takrat še brez komentarja, samo z mednarodnim tonom. Med zimskimi v Vancouvru (2010) pa je visokorazločljivostni program redno zaživel. Na žalost se med prihajajočimi v Pjongčangu ne nakazuje kakšna nova sprememba (na bolje). Vse, kar smo letos dobili, so podražitve. Ob enakih shemah in omejitvah ter pogosto slabši vsebini.

Mislim, da visoka jasnina slike ni več premijska kakovost. Vsak televizor, kupljen v zadnjih desetih letih, je najmanj HD-ready, če že ne podpira polne visoke razločljivosti (Full HD). Letos in lani pa se je izbira v trgovinah tako ali tako skoraj popolnoma zreducirala na 4K oz. UHD. Izgovora, da se je treba prilagajati gledalcem brez ustrezne opreme, ne moremo več tolerirati. Kar so ugotovili tudi Avstrijci, ki so po zraku nehali oddajati v nizki kakovosti. Kdor hoče gledati, naj si preskrbi ustrezen sprejemnik.

Prav tako se tudi ne-HD produkcije ne gre nihče več. Vse se že leta snema najmanj v FHD. In oddaja tudi. Še na telefonih zdaj video mnogi zajemamo v 4K, skoraj zagotovo pa ga nihče več ne v 480p ali kakšni drugi nizki razločljivosti. Delitev na SD in HD je postala povsem umetna, zanjo ni več nobenega tehnološkega razloga.

Večino najbolj zanimivih programov se da gledati v visoki razločljivosti, ne pa vseh. In za ta privilegij je pri vsakem operaterju treba (konkretno) doplačati. V osnovnih shemah je programov HD le za vzorec. Obstajajo celo storitve z zgolj sliko v standardni razločljivosti, kot je A1 Now. Pred skoraj enim letom sem zapisal, da bo operater A1, takrat še Simobil, hitro izboljšal tako kakovost slike kot število programov, če s to storitvijo misli resno. Do danes je ostala enaka. Pri kabelski televiziji obstajajo omejitve, ker je treba v frekvenčni spekter kabla zapakirati vse digitalne in analogne programe, internetni prenos, analogni radio in telefonijo. In za IP TV mora biti linija dovolj prepustna. Če je skupaj za televizijo in internet na voljo vsega nekaj megabitov, slika ne more biti kdo ve kaj. Vse to razumem, a te omejitve se da preseči. V Telekomu kljub temu pravijo, da so se »kljub dodatnim stroškom odločili, predvsem zaradi naročnikov na območjih, kjer infrastruktura sprejemanja programov zgolj v HD-kakovosti še ne omogoča, signal tudi v prihodnje zagotavljati tako v HD kot v SD.« Podobno razmišljajo tudi v Telemachu.

Pa vendar. To je bolj iskanje alibijev kot kaj drugega. Celo zdaj, ko je ORF nehal oddajati standardno sliko, naši ponudniki sami stiskajo avstrijski HD v SD, namesto da bi v svoje sheme končno umestili tudi programe iz sosednje države v spodobni kakovosti. Pa so jo celo poslabšali. Formula 1 na ORF-u je pri Telemachu negledljiva, ker je bitni tok slike tako nizek, da je vse skupaj pretirano zmazano. Operaterji, ki se izgovarjajo na to, da imajo nekateri njihovi naročniki še vedno neustrezne sprejemnike, naj pač te set-top-bokse pozamenjajo. Pobirajo dovolj visoke naročnine, da to ne bi smel biti problem. Problem s počasnim omrežjem naj rešijo, kakor vedo in znajo. Dovolj dolgo jim že mora biti jasno, da zgolj krpanje z novimi načini prenosa (xDSL, vectoring, …) na starih žicah ne bo dovolj. Pa tudi, zakaj bi se morala celotna ponudba prilagajati delu uporabnikov s »počasnejšimi« kabli? In če imajo težave s frekvenčnim spektrom, naj ugasnejo analogni signal in s tem pridobijo prostor, ljudem pa (pro)dajo ustrezno opremo. Komu na čast je treba še na leta pri življenju ohranjati staro tehnologijo? Enkrat je pač treba presekati. Kot so Avstrijci. Ali Norvežani, ki so ugasnili analogni radio (FM) in prešli na DAB.

Za pretočni video sploh ni nobenega razloga, da ne bi bili vsi programi v HD-ju, ker se pretaka samo trenutno gledani. Pa vendar je v Tvinu, EON-u in ostalih aplikacijah ORF še vedno v nizki kakovosti in nasploh smo še daleč od idealnega stanja. Malo težje bi se bilo odločiti za popoln prehod na HD v zraku, ker to signal vendarle spremlja tudi precej gledalcev s slabim gmotnim položajem. Vendar če to ni oviralo sosedov – prepričan sem, da so tako ali drugače pomagali tistim, ki si sprejemnikov niso mogli privoščiti – najbrž tudi pri nas ne bi smela biti večja težava. Operaterske storitve pa tako ali tako niso namenjene osnovnemu pokrivanju in informiranju ter stanejo konkretne denarje. Zato tudi lahko pričakujemo kakovost na nivoju. Danes bi morali operaterji vse, kar je dostopno v HD-ju, v taki obliki tudi dostavljati naročnikom. Brez doplačila. Razumem dodatno plačevanje za določene vsebine (filme, šport, …) in razumel bi pribitek za 4K. Obravnavanje HD-ja kot luksuza pa je postal anahronizem.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
6 komentarjev
  • Odlično napisano. Z vsem se strinjam. Res smo zadaj. Zato sem TV tudi odpovedal.
    Dobro, da so na netu plačljive in tudi ostale zadeve, da lahko na velikem novem TVju gledaš primerno kvaliteto: 1080p, 4K, HDR. Upam, da se kmalu kaj premakne.

  • Kar se ORF HD tiče je zgodba malo drugačna kot pišeš v članku. Kot verjetno veš so ORF HD TV programi preko DVB-T2 kodirani, prostodostopni pa sta samo SD varianti ORF 1 in ORF 2 W. Eden od uradnih razlogov zakaj kodirajo HD verzije prek DVB-T2 je tudi ta da nimajo TV pravic za sosednje države. Da lahko gledaš ORF HD TV programe preko DVB-T2 moraš živeti v Avstriji, moraš plačevati GIS (naročnino za ORF), moraš kupiti simpli TV set top box oz. CAM in moraš plačati za aktivacijo 10 EUR. Nisem zasledil da bi imeli Avstrijci kakšne subvencije za socialno ogrožene ne prej in ne zdaj. Edino kar so imeli je to da so pred končnim prehodom na DVB-T2 v posamezni zvezni deželi imeli simpli TV set top box oz. CAM po akcijskih cenah.

    Kar se pa nas tiče pa je zanimivo to da regulator pravi da za DVB-T2 pri nas ni interesa pa še sploh ni objavil razpisa za pravice za oddajanje plačljivih TV programov preko DVB-T.

    • Če so popolnoma prešli na HD, kje je potem ta brezplačni SD? Naši operaterji so definitivno zajemali sliko, ki so jo Avstrijci ukinili, in zdaj dobivajo signal HD, ki ga sami oz. s pomočjo zunanjega izvajalca stiskajo v SD.
      Akos res še ni objavil razpisa za dovoljenje za razširanje programov po DVB-T, toda RTV SLO ima odločbo za MUX C, ki dovoljuje plačljive programe, in tudi kar nekaj programov že ima dovoljenje za oddajanje, pa jih trenutno ni v zraku. Torej bi teoretično lahko že danes napolnili MUX C.

      • Brezplačni SD verziji ORF1 in ORF2W sta na DVB-T2 in bi naj tam ostali do leta 2019. Če bi dobivali TV signal v HD in bi ga pretvarjali v SD bi bil poleg oznake za program napisan zraven še HD (glej sliko), tako kot imajo to tudi naši TV programi v HD.

        http://api-tvthek.orf.at/uploads/media/segments/0018/17/thumb_1716578_segments_highlight_teaser.jpeg

        Ja RTVSLo ima odločbo za MUX C , ki dovoljuje plačljive programe, samo še noben plačljiv TV program nima dovoljenja da bi lahko oddajal v MUX-u C. Komercialni TV programi so imeli dovoljenja za oddajanje v MUX-u C samo kot prostodostopni.

        • Po eni razlagi, ki sem jo slišal od Akosa, je pravica za oddajanje pač pravica za oddajanje. Prosto ali plačljivo.
          Vsaj eden od operaterjev pravi, da pretvarja avstrijski signal iz HD v SD. In glede na to, da je bila prej slika SD čisto spodobna, zdaj pa je zmazek, se mi to zdi čisto verjetno. Ker bi bilo čudno, da bi Avstrijci sami tako poslabšali kvaliteto.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja