Ni nujno, da je sosedova trata lepša
Marjan Kodelja 5. julija 2017 ob 06:19

S podobnimi tehnikalijami, kot so tiste za avtomatizacijo hišnih sistemov, si lahko do neke mere olajšamo tudi skrb za okrasni vrt. To je v današnjem tempu življenja za večino ljudi več kot dobrodošlo. Pred tem pa moramo vedeti, kaj pravzaprav želimo in kakšne možnosti so nam na voljo. Tako finančne kot tudi glede priklopa naprav na omrežje, kajti slednje je pomembno, da večina naprav opravlja svoje poslanstvo

Čutijo okolico in svetujejo

V prvi vrsti gre za različna tipala, ki neprestano zaznavajo okolico ter sporočajo opozorila oziroma napotke, kaj moramo čim prej sami postoriti. Pred časom smo že omenili tipalo za beleženje rasti rastline, vendar je bilo tisto prvenstveno namenjeno uporabi v bivališčih.

Znanih pa še precej tovrstnih tipal tudi za zunanjo uporabo, različnih cenovnih razredov in zmogljivosti. Delujejo zelo podobno. Sporočajo nam parametre, kot so temperatura, vlažnost in vsebnost hranil v prsti, prek aplikacije tudi napotke za nego. Namestimo jih poleg občutljivejših rastlin ali pa »strateško« po celem vrtu, da nam omogočijo vpogled v stanje na njem.

Poskrbeti pa moramo, da so tipala ves čas priključena v domače omrežje. Torej morajo biti tam, kjer jih doseže njegov signal, meritve tistih, ki se zanašajo na povezavo bluetooth, pa spremljamo tako, da se s telefonom v roki občasno sprehodimo mimo njih. Prvi tip tipal je tozadevno boljši, saj lahko kadarkoli in kjerkoli spremljajo stanje našega vrta.

Sprožajo samodejna opravila

Zmožnosti nekaterih vrtnih tehnikalij se ne končajo le pri sporočanju podatkov. Sprožijo lahko samodejno opravilo, povezano s stanjem na vrtu. Domači namakalni sistemi niso nikakršna novost, vendar večina deluje po vnaprej vnesenem urniku. Zalivajo ne glede na to, ali prav tisti čas dežuje, pa tudi tedaj, ko je prst še dovolj vlažna in rastline ne potrebujejo dodatne vode.

Prej omenjena tipala so lahko povezana s pametnim ventilom, ta pa je povezan s spletno vremensko storitvijo ali povezano vremensko postajo, ki je prav tako lahko del »pametnega« vrta. Rezultat je očiten. Namakanje je sproženo v ravno pravšnjem trenutku, poraba vode je manjša, saj če sistem ve, da bo čez uro deževalo, pač ne zaliva. Če imamo nameščen razvejen sistem in več ventilov, pa sistem namoči le tiste dele vrta, ki vodo potrebujejo, preostale pa izpusti. V teoriji to zveni preprosto, v praksi pa ne tako zelo, saj moramo smotrno oblikovati namakalni sistem, pa tudi poceni ni. Vendar lahko potem vsaj na to opravilo pozabimo.

Robotski kosec skrbi za travico

Mnogi trdijo, da je košnja trate neke vrste rekreacija. Kar je res, če je površina majhna in če nismo ravno pretirano natančni in ciljamo na ravno pravšnjo višino trave, ki mora biti takšna ves čas. V tem primeru nam je na voljo cela četica robotskih kosilnic, od nekoliko cenejših pa do zasoljeno dragih, za manjše ali večje površine, celo do modelov, opremljenih s sprejemnikom GPS in sposobnostjo, da se z ene zaplate same prestavijo na drugo, med tem pa ne pokončajo žlahtnih rožic.

Niso pa (še) tako zelo pametne, da bi ločile rože od trave, zato je vsem treba prej določiti območje delovanja. Tega omejimo s posebnim trakom (indukcijski trak), ki ga zakopljemo po robovih trate. Ko ga robot zazna, ve, da je prišel do roba, čez katerega ne sme. Sicer pa kosilnica deluje podobno kot robotski sesalniki in se prav tako po opravljenem delu vrne na polnilno postajo. Najboljše je, da robokosec kosi vsak dan (ali vsaj nekajkrat na teden), kajti ostanke pusti na trati, kjer se spremenijo v zeleno gnojilo. Nima pa še sposobnosti, da bi sam ocenil, kdaj je košnja potrebna in kdaj je primerneje, da jo tisti dan spustijo. So pa lahko, to velja za dražje modele, povezani v domače omrežje, tako da jih po potrebi zaženemo od daleč.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Sorodno

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov za edicije skupine Media24.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja