Nekaj ne gre skupaj pri napovedih o elektrifikaciji avtov
Matjaž Ropret 3. januarja 2017 ob 17:30

Nekaj me bega že vse od salona v Parizu in tamkajšnjih visokoletečih obljub o elektrifikaciji našega voznega parka. Napovedi in današnja dejstva preprosto ne gredo skupaj. Ne verjamem, da se lahko zadeve tako drastično spremenijo v naslednjih treh ali štirih letih, da bi se to, kar so naznanili šefi Volkswagna in ostalih proizvajalcev, izšlo.

Spremeniti pa bi se moralo res veliko. Električni avti bi se morali poceniti za najmanj tretjino, zraven pa bi morala njihova zunanjost in notranjost postati bistveno bolj futuristična, funkcionalnosti pa sploh. Doseg pa naj se bi praktično podvojil. Volkswagen je za svoj koncept ID napovedal ceno, kot jo ima danes dizelski golf. Recimo nekje okrog 25 tisoč evrov, kolikor stane golf 2.0 tdi z nekaj malega dodatne opreme (brez popustov). Ampak toliko zdaj stane električni Up. Baterijski golf je najmanj deset tisočakov dražji. Vse indikacije kažejo, da bo cena novega, ki prihaja prihodnje leto, podobna. Nedavno je v salone prišel izboljšani Renaultov Zoe, z večjo baterijo in zato daljšim dosegom. Po novem ga je mogoče tudi preprosto kupiti in se izogniti dvomljivemu najemanju baterije, ampak cene za tako možnost se začenjajo pri 30 tisoč evrih. Resda na to država ponuja 7500 evrov subvencije, ampak z resno opremo Zoe še vedno stane 30 tisočakov in tudi subvencije verjetno ne bodo večne. Opel je svojo Ampero-e, evropsko različico Chevroleta Bolt, najprej začel prodajati na Norveškem. Začetna cena je 300 tisoč kron, kar je v naši valuti 33 tisoč evrov. Resda ima že skoraj vso opremo, opcij je zelo malo.

Kje bodo torej Volkswagen in ostali v treh ali štirih letih našli za najmanj deset tisoč evrov rezerve, ob tem, da bodo baterije še večje, da bo zaslonov v kabini in tipal vsenaokrog karoserije še več in da bo programska oprema kompleksnejša, ker naj bi avti vozili sami, brez pomoči šoferja? V avtomobilizmu skoraj nikoli ne gre tako hitro. Cene e-avtov danes niso dosti drugačne kot pred tremi leti. Zato ni prave osnove, da bi pričakovali konkretno nižje ob koncu desetletja.

Pa tudi, zakaj bi potem kdo danes kupoval e-golfa, zoeja, ali, bognedaj, e-upa, prihodnje leto ampero-e in mogoče ioniqa, če naj bi že kmalu na ceste zapeljali bistveno bolj »vesoljski« modeli z večjimi baterijami? Se še komu zdi, da proizvajalci sami povzročajo podoben učinek, kot menda pred dobrimi tremi desetletji George Osborne, ki je z napovedjo naslednjega, bistveno izboljšanega računalnika ubil prodajo obstoječega in zaradi tega propadel. Ne da kateremu grozi stečaj, ampak za prodajo zdajšnjih modelov, tudi novih, ni posebej modro napovedovati huronsko modernejše in zmogljivejše čez le nekaj let. Drugo gledanje pa je, da so ali aktualni za časom ali pa so obljube o tehnološkem preskoku preveč smele. Diskrepanca je enostavno prevelika. Volkswagnu, Tesli in ostalim seveda dajem možnost, da izpolnijo izrečeno, nič pa ne bom presenečen, če bo realnost leta 2020 precej podobna današnji in kar dosti oddaljena od tiste, ki so nam jo poskusili naslikati septembra v Parizu.

Sorodno

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja