Ne rabimo nokij s preživeto tehnologijo
Matjaž Ropret 16. februarja 2017 ob 08:15

Nedolgo nazaj sem po dolgem času spet za dlje časa imel v rokah običajen mobilnik, tak brez pameti (feature phone po angleško). Bilo je, kot bi me kdo potisnil v deveti krog tehnološkega pekla.

Potem pa zdaj berem govorice, da namerava podjetje HMD Global, ki je za proizvodnjo in prodajo telefonov licenciralo znamko Nokia, obuditi nekatere finske klasike, kot je nokia 3310. Iskreno upam, da finsko-kitajska naveza nima v mislih vnovične proizvodnje 17 let starega telefona, niti ne mobilnika s podobnim izgledom in enakim konceptom, ampak dela na sodobni interpretaciji legende iz leta 2000. Če se ji tako vračanje v preteklost že zdi dobra ideja.

Kajti telefon iz uvoda ni sodoben, kar me je pri njem najbolj razočaralo. Je povsem enak kot telefoni, ki smo jih imeli pred desetletjem, preden smo prešli na androidne modele ali iPhone. Tehnologija je identična in način uporabe ni napredoval niti za ped. Ko govorim o tehnologiji, mislim dobesedno. Zaslon z ločljivostjo 320 x 240 ni nič boljši kot pred (dobrim) desetletjem. Enako velja za fotografsko tipalo z dvema milijonoma točk in leče čezenj. Obe tehnični lastnosti me sami po sebi ne bi motili, če bi bila zaslon in fotoaparat z njima narejena po današnjih standardih. Pa evidentno nista, njuna tehnologija je stara, prav nič je niso razvili od takrat, ko se je prvič pojavila. Tipala so hitro prešla na tri, pet, osem in več megapik, tista z manj točkami so pustili taka, kot so bila. Enako zaslone, zato je ta temen, s slabimi vidnimi koti, bledimi barvami in majhnim barvnim razponom, kockasto sliko in počasnim osveževanjem. Prav nobene razlike ne bi bilo, če bi iz omare potegnil deset let staro nokio in jo oživil (to sem za zgornjo fotografijo modela 7360 tudi storil, ampak nimam več polnilnika zanjo, zato je ostala izključena).

Tehnozvezdje na nepametnem mobilniku.

Enako je v uporabi. Ne bom posploševal, ker so mogoče novejše nokie – še tiste iz Microsoftove ere – kaj boljše, ampak dotični telefon ni pridobil niti enega koncepta upravljanja iz pametnih telefonov. Ni tipke za vklop in izklop in enostavnega načina odklepanja zaslona, ampak je treba po starem najprej pritisniti na (katero koli) tipko, potem pa na kombinacijo dveh točno določenih tipk, da se zaslon odklene. Za njegovo izključitev je treba ponoviti postopek s kombinacijo tipk ali pač počakati, da gre sam v spanje. Vse funkcionalnosti je treba iskati v izbirnikih in ko se nekaj “zapre” je treba po enaki dolgotrajni poti spet nazaj, pa tudi, če hoče uporabnik samo pogledati fotografijo v galeriji. Celo bližnjico na večsmerni tipki (recimo za svetilko) je treba potrditi. Da bi v brskalniku (no, v prikazovalniku protokola wap, se ga kdo še spomni) naložil današnjo spletno stran, je absolutna misija nemogoče. Hitrost povezave (3G) niti ne bi smela biti problem, ampak zadeva je procesorsko nebogljena, zaradi česar se nalaganje vleeeeče, prikaz pa je razbit na posamezne fotografije. Vse traja in za vsako opravilo je potrebnih kup klikov. Zaslon seveda ne prepozna nikakršnega dotikanja.

Ob takih izdelkih mi je popolnoma vseeno, če običajni, funkcijski mobilniki po kar najhitrejšem postopku dokončno izumrejo. Prodajati absolutno zastarelo tehnologijo in uporabniško grozljivko je neodpustljivo. Če zadeva, preoblečena v nekaj neuničljive plastike, stane dobrih sto evrov, še toliko bolj. Vem, res je nekaj prednosti takih telefonov. Najbolj očitna je seveda trajanje baterije, ampak to še ni izgovor, da ne bi mogla biti zadeva tehnološko sodobnejša. Tudi domneva, da pametni telefoni in zasloni na dotik niso za starejše, se mi zdi precej za lase privlečena. Uporabniški vmesniki z zelo velikimi ikonami in številkami so v povezavi z zelo odzivnimi zasloni neprimerno boljša rešitev kot tipke in majhen, nekakovosten ekran običajnega mobilnika. Kar koli bo čez nekaj dni v Barceloni pokazala “nova” Nokia, naj bo moderno, premišljeno in izboljšano v primerjavi s tem, kar že desetletje z minimalnim trudom in vložkom na osnovi zapuščine stare Nokie “štancajo” Kitajci. Ampak tudi v tem primeru v vsem skupaj ne vidim veliko smisla. Čeprav se utegne že zaradi nostalgije in hipsterstva prodajati dobro.

Sorodno

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja