Ne, dragi moji, Galileo še ni globalen
Marjan Kodelja 16. decembra 2016 ob 15:11

Tik pred prelomom tisočletja sem prvič pisal o evropskem sistemu za satelitsko navigacijo Galileo. Tedanje napovedi so bile smele. Polno delovanje sistema do leta 2012. S skoraj petletno zamudo je sisteme končno »živ«, testno namreč deluje že lep čas, a ne popolnoma. Na tirnici je premalo satelitov, da bi bil globalen, a vsaj površina Evrope je pokrita.

Gneča na nebu

Okoli zemlje kroži več kot dvesto navigacijskih satelitov, ki niso bili izstreljeni izključno zato, da bi se lahko uporabniki lažje usmerjali v prostoru. Prvi navigacijski satelit je bil izstreljen v času hladne vojne, ko se je tekmovanje med Ameriko in Sovjetsko zvezo preselilo v vesolje. Po propadu komunizma in kolapsu Sovjetske zveze je v težave zašel tudi njihov sistem satelitske navigacije GLONASS. Ameriški sistem GPS je dosegel vojaški in ekonomski monopol, ki načeloma še vedno traja. Rusi so prenovili svoj sistem, ki spet deluje, hkrati pa ga za določanje položaja uporabnikov vzporedno s sistemom GPS podpirajo tudi pametni telefoni. Kitajska, ki je nekaj časa finančno sodelovala z Evropo pri gradnji sistema Galileo, se je na koncu odločila za gradnjo svojega sistema Compass oz. Beidou, katerega razvoj je že prehitel Galilea. A tudi kitajski sistem še ni globalen, saj pokriva le področje Azije. To je dodatno zapletlo gradnjo evropskega sistema, saj želita Evropa in Kitajska uporabljati iste frekvence, po mednarodnih sporazumih pa te pripadejo tistemu, ki jih začne uporabljati prvi.

Bolj natančen od ameriškega

Natančnost sistema je res boljša od ameriškega GPS-a, a malce dvomim trditvi, da tudi v mestnih »kanjonih«. Mesta so problematična, kajti zaradi visokih zgradb so signali s satelitov moteni, natančnost sistema pa je sorazmerna s številom satelitov, katerih signale naprava hkrati sprejema. Ako pa bodo lahko te za določanje položaja sočasno uporabljale tako Galileo, kot tudi GPS, potem to drži. Galileo sam po sebi v mestih ne bo kaj dosti izboljšal natančnosti, skupaj za GPS-om pa prav gotovo. Kot strel res kapitalskega kozla pa mi deluje trditev, da bo sistem segel tudi v predore. Kaj točno so mislili, sicer ne vem, vem pa, da tam ne more delovali, kajti v predor, daljši imajo itak zavit vhod in izstop vanj, signali neposredno s satelitov ne morejo prodreti. Pika. Dobro, da ni kdo celo zapisal, da bo omogočil navigacijo v rudniških jaških!

Je bil potreben?

Mnogi so, verjetno pa prepričanja do danes niso spremenili, menili, da sta ameriški GPS in ruski GLONASS dovolj, da Evropa svojega satelitskega sistema ne potrebuje in da gre za neumno zamisel, ki bo le pogoltnila veliko davkoplačevalskega denarja. Navigacijski sistemi imajo vojaško poreklo, nadzira jih oziroma jih je nadzirala vojska, v primeru vojaških sporov jih ta lahko tudi izklopi ali pa moti civilno uporabo. Ameriški GPS je pri tem izjema, saj so Američani ob prelomu tisočletja izklopili funkcijo namernega motenja določanja položaja SA (Selective Availability) in obljubili, da je nikoli več ne bodo vklopili. Sateliti, izstreljeni po letu 2009, naj te funkcije ne bi več podpirali, zato bo počasi izginila iz sistema GPS. Je pa še vedno tam in kljub načelnosti jo Američani lahko ponovno vklopijo. To je bil tudi glavni razlog, da se je Evropa odločila za civilni sistem. Poleg želje po vojaški in ekonomski neodvisnosti, ki ju bo omogočil lastni sistem, seveda.

Trnova pot

Civilni gradnji pa ni postlano z rožicam tako kot vojaški, ki ima običajno (skoraj) neomejena sredstva. Pomanjkanje denarja je povzročilo stalne zamude, tako da sistem Galileo še ni dograjen. Globalen bo postal predvidoma leta 2020, ko se bo sedanja konstelacija 18 satelitov povečala na 30 (24 operativnih in šest rezervnih), kar bo dovolj za pokritost celotnega planeta. Kot sistem GPS je tudi Galileo za uporabnike brezplačen, poslovni uporabniki, ki bodo potrebovali še večjo natančnost, pa bodo storitev plačevali. Pri tem se misli predvsem na vzdrževalce električnih omrežij, logističnih podjetij, ladjarske prevoznike in še kakšno industrijsko vejo, ki ne more brez satelitske navigacije. Osnovna, torej brezplačna storitev, pa zagotavljala natančnost določanja položaja na en meter, sistem Galileo pa bo hkrati tudi bolj natančen od sistema GPS pri določanju položaja na višjih nadmorskih višinah. Ima tudi funkcijo, ki je sistem GPS nima – iskanje in reševanje (funkcija SAR). Sateliti so namreč opremljeni z oddajnikom (transponderjem), ki bo posredoval signal (klic v sili), prejet od uporabnikove naprave na reševalno postajo, in povratni signal uporabniku, da je bil klic v sili sprejet in da je pomoč na poti.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov za edicije skupine Media24.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja