Naženite jih ven na zrak
Marjan Kodelja 27. septembra 2017 ob 11:22

Splošno sprejeta resnica je, da dolgotrajno zrenje v računalniški zaslon kvari oči. Krivi naj bi bili slaba kakovost slike na zaslonu, kar so novejši monitorji do neke mere odpravili, slaba osvetlitev, vedno enaka razdalja gledanja (fiksna goriščna razdalja), nezadostno mežikanje in posledično utrujenost oči.

Kratkovidnost naj bi ponekod dosegla epidemične razsežnosti. Pred šestimi leti je bilo kratkovidnih med 10 in 20 odstotkov Kitajcev, danes je kratkovidnih tudi do 90 odstotkov najstnikov in mlajših odraslih. V Seulu je kratkovidnih 96,5 odstotka 19-letnih moških. Število kratkovidnih se je povečalo tudi drugod po svetu. V ZDA in Evropi je kratkovidnih še enkrat toliko mladih odraslih, kot jih je bilo pred polovico stoletja. Če bo šlo tako naprej, bo do konca desetletja kratkovidna tretjina svetovne populacije, kar pomeni 2,5 milijarde ljudi. Izdelovalci očal in kontaktnih leč si že manejo roke. Kot tudi dežurni godrnjači. Povečanje števila kratkovidnih sovpada z vzponom računalnikov oziroma še bolj pametnih telefonov. Za nekatere je to dovoljšni dokaz, kje tiči razlog.

Kratkovidnost je okvara vida, zaradi katere ne moremo izostriti oddaljenih predmetov. Da vidimo ostro, mora očesna leča lomiti svetlobo, da se zbere v točki na površini očesne mrežnice. Če leča lomi premočno, točka ni na površini mrežnice, temveč nekoliko nad (pred) njo. Svetloba se že malo razprši (»zadeta« površina na mrežnici je večja), zato vidimo megleno. Obratna je daljnovidnost, pri kateri leča lomi preslabo in je točka za mrežnico. Medtem ko je daljnovidnost starostna nadloga, se kratkovidnost najpogosteje pojavi v puberteti, ko oko raste. Zato statistika govori o kratkovidnih mladih odraslih.

Pojav kratkovidnosti so že leta 1969 raziskovali pri Eskimih. Dognali so, da je njena pojavnost v izoliranih skupnostih manj kot 2-odstotna. Kratkovidnih pa je bila polovica vnukov teh ljudi, kar so znanstveniki sprejeli kot dokaz, da se vzrok za kratkovidnost skriva v okolju. Oziroma dolgih urah, ki jih preživljamo pred knjigami in računalniškimi zasloni. Takšno razmišljanje se sliši logično, saj je kratkovidnost najbolj razširjena v Aziji, kjer so šolske obremenitve največje. Problem je bil videti rešen, ker so tudi nadaljnje raziskave potrjevale, da več branja dviguje tveganje za kratkovidnost. A žal je bila ta razlaga napačna.

Raziskave ob prelomu tisočletja so pokazale, da je razlog drugje. Kratkovidnost je posledica manj časa, ki ga preživimo na prostem. Več smo zunaj, bolje vidimo. Natančno pa ne vemo, zakaj. Večina znanstvenikov meni, da je razlog sončna svetloba, saj naj bi močna svetloba pripomogla k pravilnemu razvoju očesa. Svetloba vpliva na proizvodnjo hormona dopamina na očesni mrežnici. Manj je svetlobe, manjša je proizvodnja hormona. Zaprti prostori pa so tudi stokrat manj svetli v primerjavi s svetlobo zunaj, kadar sije sonce. Druga teorija je povezana s »treniranjem« očesa. Zunaj mora oko nenehno ostriti predmete na različnih, tudi zelo velikih oddaljenostih, v zaprtem prostoru pa je v najboljšem primeru omejeno na nekaj deset metrov.

Razlog ni tako pomemben, kot so pomembni nasveti. Dve do tri ure na prostem vsak dan bi moralo pri otrocih preprečiti nastanek kratkovidnosti. Tako bi imeli tudi manj časa za »tehnološke« naprave, za vsak primer, če tudi one imajo kaj pri nastanku kratkovidnosti. In nikar ne berimo knjig pri slabi luči!

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Marjan Kodelja
mm

Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.

Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja