Naprave in zdravje: ali res škodujejo?
Marjan Kodelja 4. decembra 2017 ob 06:48

V povezavi z zdravjem in modernimi tehničnimi napravami najprej pomislimo na sevanje telefona in nevarnosti za zdravje, ki jih morda povzroča dolgotrajna izpostavljenost. Raziskave potekajo leta, vendar še vedno ni nedvoumnih dokazov, da bi bilo sevanje škodljivo. Kot tudi ne, da je varno. Preprosto tega ne vemo. Za vsak primer smo si izmislili (birokratske) omejitve. Kolikšna je dopustna moč oddajanja radijskih signalov naprav za splošno uporabo. In upamo, da so izbrane vrednosti prave. Da nas zaščitijo pred negativnimi vplivi.

Vemo, da visokofrekvenčne elektromagnetne valove (radijski signali), ki jih oddajajo mobilne naprave v mobilnem omrežju, domačem omrežju (Wi-Fi) ali osebnem omrežju (Bluetooth), telo absorbira, v njem pa se pretvorijo v toploto. Zato so si izmislili merilo, imenovano SAR (stopnja specifične absorpcije), ki nam pove, koliko sevanja na primer mobilnega telefona se absorbira v telo med uporabo (pogovorom). Enota je vat na kilogram, omejitev pa je postavljena na največ 0,08 vata na kilogram telesne teže ali 2 vata na kilogram teže potencialno ogroženega dela telesa (v primeru mobilnih telefonov glave). Med podatki o napravi, ki ima radijski vmesnik – večinoma gre za mobilne telefone –, najdemo tudi podatek o vrednosti SAR. Gre za standardizirane meritve, kar pomeni, da je naprave različnih izdelovalcev mogoče primerjati med seboj.

V glavnem velja, da manjša kot je vrednost, bolj varna je naprava. Če je le mogoče, kupite mobilni telefon z vrednostjo SAR, manjšo od 0,6. Za vsak primer, čeprav vrednost SAR še ne pomeni, da bo telefon uporabnika vedno »obseval« s tolikšno močjo. Telefoni (in druge mobilne naprave) zaradi varčevanja z energijo moč sevanja prilagajajo razmeram. Če je bazna postaja blizu, je moč oddajanja nižja od največje moči (o kateri govori vrednost SAR), ki jo telefon oddaja le izjemoma (v res slabih razmerah).

Vrednost SAR se je pojavila zaradi vse večje zaskrbljenosti ljudi zaradi sevanja mobilnih telefonov, prav radi pa pozabljamo, da mobilno telefonsko omrežje ni več edini vir elektromagnetnega sevanja. Kabelske povezave zamenjujemo z brezžičnimi, doma imamo brezžično omrežje Wi-Fi, pa še Bluetooth za povezavo naprav z dodatki zanje (slušalke, zvočniki). Vse naprave imajo svoje vrednosti SAR, ki se seštevajo, kot se na primer poveča vrednost SAR pametnega telefona, če ima ta hkrati vključena vmesnika Wi-Fi in Bluetooth.

Ni samo sevanje škodljiv vpliv naprav. Pred leti je bilo moderno napravo opremiti z modro sijalko LED. Njena značilnost je, da je zelo svetla, ker pa sveti z modro barvo in če imamo takšne naprave v spalnih prostorih, moti spanec. Zdravju škodita tudi hrup, ki ga naprava oddaja, pretirana toplota, laserski tiskalniki pa okolico onesnažujejo. Pred leti je bilo veliko govora o ozonu, ki nastaja pri laserskem tiskanju, po novem pa so problem majhni delci. Tako zelo, da nekateri pozivajo k prepovedi, saj naj bi raziskave pokazale, da laserski tiskalniki v zrak oddajajo delce, ki lahko ogrožajo zdravje, če pridejo v telo (v pljuča). Kako nevaren je fin prah v rudnikih ali tovarnah, vemo. Ni pa jasno, ali je za uhajanje prahu v zrak krivo »puščanje« tonerja tiskalnika ali pa delci pot v okoliški zrak najdejo med samim procesom tiskanja.

Sevanje v zraku

Vmesnika Wi-Fi (WLAN) in Bluetooth sta si podobna glede uporabljenih frekvenc, ne pa tudi moči oddajanja. Oba oddajata v visokem frekvenčnem območju 2,4 GHz, novejši standardi vmesnika Wi-Fi tudi v območju 5 GHz, moč oddajanja pa je odvisna od frekvence, v primeru vmesnika Bluetooth pa tudi od želenega dosega. Vmesnik Bluetooth je namenjen delovanju na kratkih razdaljah, naprave z največjim dosegom in hkrati najvišjo močjo oddajanja so redke v domačih okoljih, pa tudi v tem primeru govorimo o razmeroma nizkih močeh oddajanja reda velikosti milivatov.

Iz fizike vemo, da moč signala upada s kvadratom razdalje, in to je tudi razlog, da naj sevanje dostopnih točk omrežja Wi-Fi, ki so postavljene razmeroma daleč od mest, kjer se zadržujemo (na primer visoko pod stropom), ne bi pomenilo grožnje zdravju. Tu je tudi druga plat medalje. Večja moč oddajanja pomeni večji doseg. Pred leti nekatere države niso omejevale najvišje moči »oddajnikov« v splošni prodaji in tam ste lahko kupili usmerjevalnik, z njim pa dosegli večje brezžične razdalje (v primeru usmerjene povezave tudi nekaj kilometrov).

Omejitve v moči oddajanja so postavljene zaradi varovanja zdravja ljudi, pa tudi pri teh je treba vedeti, da gre za najvišje dovoljene in da večina naprav celo deluje z manjšimi močmi. Naprave za brezžično omrežje, ki delujejo nad območjem 5,25 GHz, morajo imeti sistem za samodejno prilagajanje moči oddajanja, drugače je dovoljena moč za polovico nižja. Tu je spet na delu fizika. Višja frekvenca pomeni krajši doseg. Drugače povedano, višje moči so dovoljene, ker imajo na ljudi enak vpliv kot nižje moči pri nižjih frekvencah.

Realno gledano omrežje Wi-Fi glede na trenutno vedenje ne pomeni grožnje zdravju. Vrednosti SAR tipičnih naprav z vmesnikom Wi-Fi ali Bluetooth so med 0,1 in 0,2 W/kg, kar je občutno manj od mejne vrednosti 2 W/kg.

Posebno poglavje so brezvrvični telefoni DECT, ki pa izumirajo tudi na račun mobilnih telefonov. Delujejo v frekvenčnem območju med 1,8 in 1,9 GHz. Njihova vrednost SAR je primerljiva z Bluetooth napravami, oddajana moč tudi, morebitni problem je lahko, da »bazna enota« v rednih časovnih intervalih pošilja v prostor radijske impulze, ki so potrebni, da je več »slušalk« priključenih na eno enoto.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Napotki: Z omrežjem Wi-Fi so vedno križi in težave. Želimo si, da deluje povsod, tudi daleč stran od dostopne točke, v čim bolj nemogočem prostoru. Naprave naj imajo majhne oddajne moči, brezžično povezavo pa uporabljajte tam, kjer je med napravo in točko čim krajša razdalja in čim manj ovir na poti signala. Tako bo tudi moč oddajanja, s tem pa tudi sevanja, nižja. Še največ pa boste storili, če, kadar je mogoče, uporabljate kabelsko povezavo, dostopno točko omrežja pa izklapljali, kadar je ne potrebujete. Poleg postavitve točke čim dlje od mest, kjer se največ zadržujete. Podobno velja tudi za bazno enoto telefonov DECT.

Sevanje blizu telesa

V ameriških filmih vidimo, kako uporabljajo telefon – tako da vanj govorijo, ko ga držijo v rokah, daleč proč od glave. Moč signala pada s kvadratom razdalje, sevanje mobilnega telefona pa ima zato na telo manj vpliva. Tudi pri teh napravah so omejitve. V Evropi tako ne smejo prodajati telefonov, ki bi imeli vrednosti SAR višje od mejne vrednosti 2 W/kg. Vrednost SAR pri večini telefonov je celo občutno nižja. Oddajna moč telefona ni vedno enaka. Odvisna je od razmer v radijskem delu, med drugim tudi, kako daleč narazen sta telefon in bazna postaja omrežja. Vsi telefoni (kot tudi bazne postaje) zaradi varčevanja z energijo oddajno moč prilagajajo stanju, tako da je moč oddajanja vedno najnižja mogoča  (optimalna).

Napotki: Pri nakupu telefona se poleg njegovega videza, zmogljivosti in cene odločajte tudi na podlagi njegove vrednosti SAR. Manjša kot je, bolje je. Po možnosti pod 0,6 W/kg. Če veliko telefonirate, uporabljajte slušalke. Tiste s kablom, ne brezžične, kajti v primeru brezžičnih boste »sprejemali« njihovo sevanje. Je pa vrednost SAR Bluetooth slušalk nižja od vrednosti SAR telefona. In ne telefonirajte v avtomobilu. Avto je kovinska kletka, in da je mobilna povezava možna, telefon oddaja z večjo močjo.

Hrup

Mejna vrednost hrupa je še ena zakonsko predpisana omejitev, vendar bolj ali manj velja le za delovna mesta v industriji in v javnih prostorih. Če je vrednost hrupa dlje časa višja od 85 dB, je priporočljivo, da imamo zaščitne slušalke. Za primerjavo: vrednost hrupa ob prometni cesti je okoli 80 dB. Med napravami pa so najglasnejši tiskalniki in fotokopirni stroji.

Napotki: V domačem okolju verjetno nimamo glasnih tiskalnikov (manj kot 65 dB), ki bi tudi ves čas delovali. Med spanjem pa nas lahko moti tudi šibkejši hrup, zato ni priporočljivo imeti nenehno prižganega računalnika v spalnih prostorih. Skrbite za njegovo čistočo, da ventilatorji ne postanejo preglasni, tiskalnik pa postavite v prostor, kjer vas njegov hrup ne bo motil.

Onesnaževanje

Laserski tiskalniki med tiskanjem v zrak »izpuščajo« delce prahu reda velikosti nanometrov. Omejitve, ki bi predpisale še dovoljeno tovrstno onesnaževanje v zaprtih prostorih, ni. Tudi ni dokazov, da bi delci škodovali zdravju, vendar glede na dejstvo, da prah v rudnikih škoduje rudarjem, lahko sklepamo, da je tudi tu tako. Čeprav ne vemo, kolikšno je onesnaževanje oziroma koliko prahu iz tiskalniških tonerjev v resnici pride v zrak in morda v pljuča ljudi.

Napotki: Preventiva je boljša od kurative. Laserski tiskalnik naj bo v prostoru, kjer njegovo morebitno onesnaževanje prostora ne more škodovati ljudem, prostor pa moramo tudi redno zračiti. Predvsem pa moramo biti previdni pri menjavi tonerjev. Prah, ki ostane na rokah, izperite s tekočo vodo in milom, tistega, ki morebiti pade na tla, tiskalnik ali na pohištvo, pa obrišite z vlažno krpo.

Avtor Marjan Kodelja
mm

Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.

Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja