Najboljša tehnologija leta 2016
Matjaž Ropret 30. decembra 2016 ob 10:43

Po razočaranjih je čas tudi za najboljše izdelke in tehnologije leta. Za vse tisto, kar me je presenetilo, navdušilo, kar sem z veseljem uporabljal, kar se je res splačalo kupiti.

Naj naprava leta – Xbox One S

Vedno je težko izbrati izdelek leta, ampak letos imam svojega favorita in odločil sem se skoraj brez oklevanja in premišljevanja. Tehnološka naprava leta je zame Xbox One S. Konzola, ki za pravo ceno (300 evrov, v kakšni akciji še manj) ponuja vse, kar sodobna dnevnosobna igričarsko-večpredstavnostna škatla mora ponujati. 4K, HDR, dober nabor in fantastičen izgled iger, aplikacije za pretočni video, izboljšan plošček, lep dizajn, UHD blu-ray, … Manjka samo VR, ki pa ga res ne pogrešam. Močan konkurent Microsoftovi konzoli je bil Samsungov Galaxy S7 Edge, prvi telefon, pri katerem res nisem ničesar bistvenega pogrešal. Ampak za Xbox One S ni nobene dostojne cenejše zamenjave (Playstation 4 stane enako in ponuja manj, stari Xbox One je konkretno slabši), korejsko sedmico pa bi zlahka nadomestil z Oneplus 3 ali 3T in bi še vedno imel odličen telefon. Microsoftu je enkrat za spremembo uspelo izpopolniti izdelek in ga ponuditi za pravo ceno.

Naj telefon – Galaxy S7 edge

Verjetno je že jasno, da med telefoni za najboljšega letos štejem Galaxy S7 (edge). Note7 bi bil verjetno še za odtenek naprednejši, če ne bi … Iphone 7 nima presežka, nečesa, kar osupne, podobno kot fenomenalni (ukrivljeni) zaslon pri S7 Edge. Vsi ostali pri tej ali oni postavki malo zaostanejo. V splošnem pa se je nivo že tako zvišal, da nad 300 evri težko sploh še govorimo o slabih telefonih. In kot je napovedal tudi Marjan, bo prihodnje leto prineslo še kaj zanimivega. Veselim se že modelov brez roba okrog zaslona in še dodatnih z dvojnim ali celo trojnim fotoaparatom.

Naj fotoaparat – Panasonic TZ 100

Čeprav se fotografski proizvajalci obnašajo kot še hujša inkarnacije Nokie, so letos sproducirali nekaj dobrih modelov. Panasonic TZ 100 je za moj okus najbolj presenetljiva in prelomna novost, ker smo prvič dobili konkreten zum, spodobno veliko tipalo, ročne nastavitve, in zelo dober video v žepnem ohišju. Kakšna malenkost še manjka (boljša kakovost ohišja, malce hitrejše ostrenje), a malo je takih univerzalcev, ki ne zahtevajo resne fotografske torbe. Veseli me tudi, da se večina aparatov končno zna vsaj v teoriji povezovati s telefoni in računalniki, čeprav jih je včasih težko ali kar nemogoče pripraviti do tega, da bi res prenašali fotografije na vsako napravo, kjer bi rad imel te posnetke, da bi jih lahko objavil.

4K je zaživel

Ni bilo malo novinarskih kolegov, ki so siljenje v 4K razglašali za podobno neumnost, kot je bil televizijski 3D. Pa se je izkazalo, da je cena tovrstnim zaslonom tako hitro dovolj padla, da so lahko prevladali. In da, navsezadnje, imajo svoj smisel. Nekaj vsebin na Netflixu, Amazonu, Youtubu in drugje je že na voljo in izgledajo fantastično. Še toliko bolj v povezavi s HDR-jem. Konzole izkoriščajo 4K. Fotografije in videe s telefona in fotoaparata je veliko lepše gledati v tej ločljivosti kot v Full HD. In zasloni so vse večji, zato UHD ima smisel. Letos so tudi cenejši televizorji s takimi ekrani postali dovolj dobri, imajo podporo za kodeke, dovolj gladko prikazujejo hitre prehode, barvni in dinamični razpon sta dovolj velika. Kdor zdaj kupi soliden (ne ravno najcenejši) televizor 4K bi moral z njim zdržati kar nekaj let. Recimo do takrat, ko bodo modeli OLED 4K v vsaj 55-palčni diagonali v trgovinah za približno tisočaka.

Avtomobili so vstopili v novo tisočletje

Pri avtomobilski dodatni opremi v Sloveniji še vedno prevladujejo »feltne« in ozvočenja, čeprav bi kupci res morali razmisliti o asistenčnih sistemih in predvsem radarskem tempomatu. Samodejno uravnavanje hitrosti glede na promet spredaj in ustavljanje v sili sta po mojem mnenju dobrodošla pomočnika in skoraj nujna dodatna oprema v novem (večjem) avtomobilu v letu 2017. Upam pa tudi, da se bodo povsod razpasli zasloni pred voznikom, kot je premorejo novejši Audiji, Volkswagni in še povsem sveži Peugeot 3008. Čeprav imajo svojo vrednost tudi prosojni zasloni (head-up), ki sliko navidezno projicirajo na cesto (ali, bolj pogostno, na sprednji pokrov, po domače haubo), je velik ekran namesto klasičnih merilnikov še bolj kul, in tudi lahko prikazuje marsikaj. Res vesoljska notranjost, kot jo ima omenjeni peugeot je sploh svež veter v dolgočasje avtomobilskih interierjev, in bi morala spodbuditi še kakšnega drugega proizvajalca.

Atraktivni prenosniki

Dva tisoč šestnajsto je prineslo kopico atraktivnih in zanimivih prenosnikov, ne samo enega proizvajalca, saj se je poleg Lenova prebudil še HP (z linijo spectre), kakšno dobro reč znata narediti tudi Asus in Dell, pa še kdo. Ampak večina teh izdelkov je tudi dragih, cene se pogosto šele začnejo pri tisočaku in pol, zato je zanimivo včasih pogledati tudi na nasprotno stran cenovnega spektra. Ko se na britanskem Amazonu opazil chromebook za sto funtov, si nisem kaj dosti obetal. Za končnih 133 evrov (skupaj s poštnino) pa sem dobil presenetljivo uporaben računalnik, vsekakor je bil po vrednosti za denar ta Lenovo N22, ki se ga žal ne dobi več (njegov duhovni naslednik je Acer R11), daleč pred vsemi ostalimi napravami letos. Res neverjeten nakup.

Slovenija ni več puščava

Začetek leta je prinesel globalno širitev Netflixa, konec leta nato še Amazona. Vmes so praktično vse glasbene storitve dodale družinsko naročnino, dobili smo še eno, samostojno ponudbo mobilne oz. pretočne televizije (resda bolj povprečno izvedeno), od velikih čakamo samo še Spotify, ki se še vedno izgovarja na težave s pridobivanjem avtorskih pravic. Ampak Slovenija ni več otok brez storitev digitalnega videa in glasbe, četudi te storitve s svojimi katalogi vsebin in prilagojenostjo slovenskemu gledalcu še puščajo mnogo neizpolnjenih želja.

Avtor Matjaž Ropret
mm

Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani.
Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.

Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja