Z direktorjem za tuje trge v banki N26 o načrtih in prilagajanju posameznim trgom
Matjaž Ropret 11. decembra 2017 ob 07:50

Banka N26 je po lanski širitvi v večino držav z evrom letos pohitrila rast. Že pred časom se je pohvalila, da ima pol milijona uporabnikov. Vsak dan jih doda od tisoč petsto do dvatisoč, trdi Alexander Weber, ki je v nemški banki odgovoren za tuje trge. Ekskluzivno za Tehnozvezdje je razkril nekatere od načrtov za prihodnje leto pojasnil razloge za določene odločitve, ki slovenskim uporabnikom občasno povzročajo težave.

Od drugod je slišati, da »klasične« banke v Sloveniji vpliv N26 že zaznavajo in da nemške spletne konkurentke ne morejo več ignorirati. Weber natančnih podatkov o številu slovenskih komitentov noče razkrivati, poudarja pa, da so med najbolj entuziastičnimi in zadovoljnimi. Letos jim sicer niso ponudili veliko novega, kljub temu, da so v Nemčiji in nekaterih drugih državah predstavili več storitev, od posojil in investicijskih možnosti do črne kartice Mastercard in še česa. Za zdaj so večje prilagajanje trgu izvedli še v Avstriji, Italiji in Franciji. Za ostale države pa trenutno iščejo generalnega direktorja, ki bo bolj v stiku z lokalnimi željami, potrebami in navadami. Slovenski uporabniki verjetno prihodnje leto lahko pričakujejo črno kartico z vključenimi določenimi zavarovanji, ki je trenutno poleg nas ne morejo naročiti le še Grki. Te dni so sicer predstavili še nadgradnjo črnega, kovinski Mastercard (N26 Metal), ki je dejansko kovinski, s seboj pa poleg zavarovanj črnega prinaša še različne ugodnosti pri trgovcih in podobno. Za zdaj so k prijavi zanjo povabili komitente s črno kartico v Nemčiji, Avstriji, Franciji in Italiji, preden bo prihodnje leto širše dostopna.

Foto: N26

Za 2018 imajo veliko načrte še na osnovnem polju, pri sami digitalni izkušnji, je zatrdil Weber, vendar ni hotel biti bolj konkreten. Glede morebitne podpore za platforme, kot so Android Pay, Apple Pay ali Samsung Pay je dejal, da morajo biti najprej te uradno na voljo v posamezni državi. Tudi če bi denimo Apple Pay prišel v Nemčijo, kjer ga tudi že nestrpno pričakujejo, to slovenskim komitentom N26 ne bi prav nič pomagalo. Torej kljub prisotnosti »tuje« banke ostane zgolj čakanje, da Slovenijo odkrijejo ponudniki sistemov za mobilno plačevanje. Ali da domači, kot je mBills, integrirajo kreditne kartice. So pa kartice N26 že od vsega začetka brezstične, zato je marsikateri nakup možen brez vtikanja plastike v terminal POS in vtipkavanja kode. Sicer pa mlada nemška banka načrtuje vstop na britanski in ameriški trg. Na slednjem bo sprva storitve ponujala s pomočjo partnerja, kot jih je tudi v Evropi, dokler ni dobila bančne licence. Prej je bil namreč v ozadju ponudnik kartičnega poslovanja Wirecard.

Od slovenskih komitentov in tudi tistih, ki se zanimajo za odprtje računa, je slišati več pripomb in pomislekov. Eden in najbolj očiten je »nemška« številka IBAN. Transakcijski račun pri N26 se ne začne s predpono SI, temveč z DE. To pri nekaterih vzbuja rahlo nezaupanje, še bolj pa se lahko v praksi izkaže kot omejitev. Celo določene institucije nočejo nakazovati denarja na »neslovenski« račun in nekateri (spletni) obrazci ne omogočajo vpisovanja številke TRR, ki se ne začne z SI(56). Toda to se ne bi smelo dogajati, ker evropska direktiva (EU 260/2012) izpred petih letih določa, da so vsi transakcijski računi znotraj povezave enakovredni. Na to opozarja tudi Alexander Weber:

»Evropska regulacija jasno pravi, da glede tega ne sme biti diskriminacije, res pa je, da tudi drugod slišimo o določenih problemih v praksi. Nam se zdi, da z nemško številko računa dajemo večje zaupanje, saj za njo s svojim jamstvom stoji nemška država. Vsi naši evropski uporabniki dobijo nemški IBAN in če bi odstopili od te filozofije, bi bil to korak nazaj. Smo panevropska banka.«

Alexander Weber. Foto: N26

Nekateri komitenti, ki so račun odprli še pred uradnim prihodom N26 v Slovenijo, imajo lahko tudi še »nemški« ali »avstrijski« Mastercard. Kam kartica sodi, povesta dve od cifer v njeni številki. In nekateri internetni ponudniki (na primer Apple) je lahko ne priznajo, ker se naslov (v Sloveniji) ne ujema z izvorom kartice. Če si slučajno med takimi uporabniki, v aplikaciji prekliči to kartico in naroči novo, ki bo zanesljivo »slovenska«.

Po prihodu v Slovenijo je N26 tudi nehala ponujati kartico Maestro, ki je prej bila na voljo (sam jo imam in je veljavna še nekaj let), in je še vedno v Nemčiji, Avstriji in na Nizozemskem. Weber pravi, da za zdaj v Sloveniji niso zaznali večjega povpraševanja po njej, vendar bi jo znova ponudili, če bi ugotovili, da je za slovenske uporabnike relevantna. Po mojih izkušnjah jo imajo trgovci raje kot Mastercard, tudi če ima ta pripis Debit in je torej v osnovi debetna kartica, kot je Maestro.

Ena od pritožb leti še na izpolnjevanje nalogov za nakazila in plačevanje položnic pri N26. Ta ima namreč samo eno polje, ne tako kot univerzalni plačilni nalog, kjer je sklic z dvema poljema, posebej še namen in koda namena, manjka pa tudi BIC (ime) banke. Vendar so po prej omenjeni direktivi ta polja pretežno odveč, kajti ime banke je jasno razvidno iz številke IBAN, v referenčno polje pa naj bi bilo dovolj vpisati zgolj sklic ali namen. Problem je pretežno v tem, da se izdajatelji računov še niso prilagodili in njihovi sistemi ne prepoznajo tako izpolnjenih plačil. Bomo videli, kdo bo prej opravil dodatne prilagoditve.

Osebno pogrešam še malo boljše možnosti za komunikacijo z banko. Težko je najti kakšno telefonsko številko, kamor bi poklical, ali e-poštni naslov, kamor bi poslal prošnjo za pomoč, ko se kaj zatakne. V aplikaciji in spletni banki sta na voljo le pogovor (chat) s predstavnikom N26, kjer pa se komitent lahko kar načaka, in pošiljanje idej (tudi na naslov ideas(at)n26.com – seveda zamenjaj (at) z @, tako obliko zapisa uporabljam zaradi botov, ki iščejo naslove za razpošiljanje e-slame). Po besedah Alexandra Webra so vedno na voljo in odzivni na družbenih omrežjih, podporo pa lahko dosežejo še na naslovu support(at)n26.com.

Digitalne storitve lahko marsikaj olajšajo, naredijo sicer zoprne storitve privlačnejše. Hkrati pa se pojavijo nove težave in tudi težko se je otresti starih vzorcev. V N26 so prepričani, da so poenostavili in digitalizirali bančništvo, vsi zgornji primeri pa kažejo, da se bodo vsaj do določene mere morali tudi prilagajati stvarnosti, ki pa se še naslanja na »klasično« bančništvo.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
5 komentarjev
  • Kolikor vem, standard omogoča strukturiran in nestrukturiran sklic. In ne bi bilo slabo, če bi podpirali oboje.
    Pa pri direktnih obremenitvah bi bilo dobro, če bi lahko kje vnaprej videl, kaj ti bodo kdaj trgali (navsezadnje bi morali podpirati tudi možnost predčasnega ugovora, da še pred izvedeno transakcijo to prekličem).

  • Danes sem z N26 neuspešno poskušal plačati gorivo na OMV. Pred in za tem sem na drugih prodajnih mestih normalno plačeval. Bi lahko bila težava v tem, da imam izklopljeno plačevanje v tujini, na spletu in dvig na bankomatih in se OMV predstavi v eni izmed teh možnosti?

    • Težko rečem. Tudi se mi je že kdaj zgodilo, da kje kartica ni hotela prijet, v Sloveniji in v tujini, pa imam vse vklopljeno. In v čem bi bil pravzaprav smisel izklapljanja skoraj vsega? Ker potem ne vidim pravega razloga, zakaj bi sploh imel to kartico.

      • Predvsem zato, ker je možnost zlorabe kartice na ta način bistveno manjša. Vklop katere koli od teh opcij pa zahteva cele tri klike v mobilni aplikaciji. In ravno to se mi zdi ena od večjih prednosti moderne banke v primerjavi z našimi. Tudi sam imam vse naštete opcije večino časa izklopljene, pa vendar zaradi tega še nisem imel težav pri plačevnaju. Takrat, ko želim plačati karkoli preko spleta, si pač vzamem tistih nekaj sekund časa za vklop in na koncu tudi izklop plačevanja preko spleta. Na straneh, ki podpirajo 3DS je potrebno plačilo tako ali tako plačilo potrditi v sami aplikaciji, tako da tist vklop/izklop zahetva minimalno dodatnega dela. Ravno tako ob odhodu v tujino vklopim plačevanje v tujini. Ko sem v Sloveniji pa res ne vidim potrebe, da bi bila ta opcija vklopljena.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja