Mukotrpno, ampak potencialno izpolnjujoče združevanje sistemov Chrome OS in Android
Matjaž Ropret 22. junija 2017 ob 11:07

Dolgo časa je nekje v zraku viselo vprašanje, zakaj Google razvija dva ločena operacijska sistema, Android in Chrome OS, in ali ju bo navsezadnje združil. Rešitev tega »problema« je dodajanje podpore za androidne aplikacije v Chrome OS, s čimer pa se je odprlo drugo polje težavnosti in še zdaj le del vseh doslej izdelanih chromebookov omogoča poganjanje aplikacij, večina zgolj v načinu beta, tablic s tako rešitvijo pa še vedno ni na vidiku. Nedavno je moj chromebook končno dobil podporo za Trgovino Google Play.

Word mi je v samostojni izvedbi bolj všeč kot v brskalniku, čeprav je okrnjen.

Po nekaj dneh preizkušanja in uporabe androidnih aplikacij na prenosniku mi je že jasno, da je to velika pridobitev in da bi utegnilo precej spremeniti dojemanje vrednosti računalnikov s Chrome OS. Doslej jih je marsikdo lahko odpravil kot obglavljene PC-je, ki zmorejo poganjati zgolj spletni brskalnik, čeprav je bilo tako gledanje preozko. Toda z novo možnostjo postajajo precej drugačne živali, ki pa bodo potrebovale tudi drugačen, verjetno dražji hardver.

Da omogočiš dostop do trgovine Play in nameščanja aplikacij na računalnik, moraš najprej pogledati na Googlov seznam, če je tvoj računalnik že med podprtimi. Nekateri že imajo podporo za »produkcijsko« različico (stable channel), pri drugih je treba preiti na preizkusno (beta), ki lahko povzroča določene težave. In preklop nanjo je enosmeren proces, vrnitev na stabilno zahteva popolno resetiranje chromebooka(powerwash). Kanal se spremeni v nastavitvah (o sistemu Chrome OS – podrobnejše informacije o gradnji – spremeni različico). Nato sistem prenese nadgradnjo in po vnovičnem zagonu se  v nastavitvah prikaže opcija Trgovina Play. Njena aktivacija prinese ikono za trgovino, ki izgleda enako kot na telefonu ali tablici.

Ni pa povsem slična uporaba aplikacij. Nekatere se sploh ne pustijo namestiti, ampak večina glavnih, ki sem si jih zaželel (Twitter, Outlook, Word, Tvin, Zemljevidi, Youtube, Koledar, Pocket Casts, Deezer, Netflix, Pons, …) je na voljo. Večina s kakšno omejitvijo ali pomanjkljivostjo. Skupna lastnost vseh je, da tečejo zgolj v dveh pogledih – celozaslonskem ali »telefonskem«. Ni kakšnega poljubnega povečevanja ali krčenja aplikacij v okenskem slogu, kot obstaja za brskalnik. Telefonski način aplikacijo prikaže kot ozko, na malo več kot četrtini širine, in skoraj celotni višini zaslona. V takem pogledu gredo na celotno širino zaslona zlahka tri aplikacije, ni pa nujno, da je to uporabno.

Aplikacije so v “telefonskem” pogledu bolj ali manj uporabne. Na zaslon gredo tri ena ob drugi.

Nekatere namreč znajo prilagoditi vsebino temu pogledu, druge slabše. Tvin se denimo sploh ni več pustil povečati nazaj na celoten zaslon in ga je bilo treba odstraniti in namestiti še enkrat, da lahko gledam televizijo z večjo sliko. Super bi bilo, če bi jo lahko postavil v (plavajoče) okno, vendar to ni možno. Je pa pri Youtubu, ki v telefonskem pogledu ob predvajanju videa skoči v ležeči položaj namesto pokončnega. Word je v ožjem pogledu neuporaben, ker so črke mikroskopske, Twitter pa ravno pravi, da lahko čepi nekje na robu, če je uporabnik v brskalniku, ki se ga da poljubno prilagajati.

Nekatere aplikacije lahko čepijo ob strani, zraven brskalnika.

Manjši ali večji problem je upravljanje aplikacij. Moj računalnik nima zaslona na dotik, s katerim v mislih je sprogramiranih večina teh programčkov. Ponekod gre s sledilno ploščico ali miško, drugje težje. Določene pustijo dvoprstno premikanje gor in dol, pri drugih je treba uporabiti klasičen način (pritisk na sledilno ploščico in nato drsenje z drugim prstom). Pri marsikateri odpade povečevanje ali pomanjševanje vsebine s sledilno ploščico, delovalo bi samo večprstno na zaslonu, iz tega razloga je denimo neuporabna aplikacija Zemljevidi.

Trgovina Play izgleda enako kot na telefonu.

Določene aplikacije se namestijo, a potem ne delujejo, ker se vsakič »sesujejo« kmalu po odprtju. Taki sta Hbo go in Here we go (res ni sreče z zemljevidi), pa najbrž še kakšna. Tiste, ki delujejo, pa precej vplivajo na samo odzivnost računalnika. Ko jih teče več in zraven še brskalnik, se hitro pozna pomanjkanje pomnilnika. Moj chromebook ga ima dva gigabajta, kar je verjetno premalo. Zadeve ne ostanejo v pomnilniku in sistem mora vedno znova vse nalagati na novo, kar traja in zahteva več dela za procesor, kot bi bilo nujno. To pa se za kakšen odstotek pozna tudi na trajanju baterije. Nimam dokaza, ampak domnevam, da bi bilo s štirimi gigabajti vse skupaj bolje. In zdi se mi, kot že pri kakšnem drugem androidnem računalniku z Intelovim procesorjem, da bi bila za poganjanje aplikacij boljša izbira Armov procesor. Za sam Chrome OS je Celeron že v redu, aplikacije pa zagotovo poganja čez emulacijo, kar se pozna pri hitrosti izvajanja kode. Kakšna je rešitev te dvojnosti, ne vem. Bi si je pa želel, ker ima kombinacija kroma in robotka potencial. Lahko se pojavi tudi težava pri prostoru za podatke. Marsikateri chromebook ga ima samo 16 GB (moj na srečo 32 GB), ker niti ni bilo potrebe za več, saj je vse teklo prek oblaka. Z aplikacijami in sistemov Android, ki čepi nekje vzporedno ob kromu, se ta paradigma konkretno spreminja.

Zakaj bi rabil aplikacije, če se večino stvari da postoriti tudi v brskalniku v obliki spletnih storitev? Prvič zato, ker je s samostojnimi programčki pogosto elegantneje, saj so prilagojene vsebini. To še posebej velja za video ali glasbo. Tudi če osvobodim zavihek z videom ali glasbo v svoje brskalniško okno, to ni isto. Aplikacije za družabna omrežja ali e-pošto brez težav omogočajo hkratno delo z več uporabniškimi računi, kar je v spletnih vmesnikih težko ali nemogoče. Samostojen urejevalnik besedila, tudi če je okrnjen v primerjavi s pravim namiznim, je čisto nekaj drugega kot tisti v brskalniku. In določenih opravil, kot je urejanje fotografij, se v brskalniku sploh ne da početi. Pa še kup drobnih pripomočkov si lahko zamislim, ki so najlažje izvedljivi z aplikacijami.

Zato je taka združitev sistemov Chrome OS in Android več kot dobrodošla in uporabna. Rabi pa očitno še precej dodelave in tudi nov rod naprav. Še vedno upam, da bomo dočakali atraktivne tablice z možnostjo dodajanja tipkarskih ovitkov (v slogu Surfacea ali iPada Pro), seveda za razumno ceno. To bi bil kar idealen, ne pretežak in ne predrag popotni računalnik za večino vsakdanjih opravil. Navsezadnje Chrome OS tudi z androidnim dodatkom še vedno zagotavlja dovolj dolgo trajanje baterije za celodnevno brezskrbno delo.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Sorodno

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja