Mora biti samostojna naročnina na internet res toliko dražja in počasnejša kot v trojčku?
Matjaž Ropret 18. januarja 2017 ob 11:00

Predstavljajte si, da bi šli kupovat makarone in bi v trgovini ugotovili, da lahko kilogramsko pakiranje priznane znamke dobite samo skupaj oljem in začimbami. Cena bi bila res kar ugodna za komplet, recimo dva in pol, ampak vseeno bi hoteli kupiti samo peresnike. Posebej, ne v kompletu, bi bila na voljo samo polkilogramska škatla trgovske znamke za dva evra. Čeprav ne potrebujete vsega, bi vzeli komplet. Ker pač ni škatle kakovostnih makaronov za evro. Povsem enaka situacija je pri naročninah za dostop do interneta.

Operaterji so cenovno politiko v zadnjih letih zastavili tako, da se vsem »splača« preiti na t. i. trojčka, se pravi na paket, ki poleg interneta vsebuje še televizijo in fiksno telefonijo. Pa ne samo cenovno, ampak tudi hitrostno politiko. Vzemimo primer Telemacha. V »trojčku« za 66 evrov, ki ima vključene skoraj vse televizijske opcije, dobi naročnik internetno hitrost 220/6 Mb/s. Če hoče naročiti samo internet, brez televizije in telefonije, je najhitrejši paket, ki mu ga Telemach proda, 120/10 megabitov. Za 73 evrov na mesec! Za še vedno dragih 30,50 evrov na mesec je hitrost 20/2. Dragih pravim zato, ker trojček za 46 evrov ponuja hitrost 70/2. Povsem enaka situacija je pri ostalih operaterjih. Pri Telekomu se prav tako začne šele pri 30 evrih za nižje hitrosti kot v trojčkih. Simobil (Amis), ki »trojko« z internetom do 15 megabitov prodaja za 22 evrov, vam za enako ceno proda samostojni internet s svetlobno hitrostjo 2 Mbs/384 Kbs. Pri T-2 pa je v paketu oranžni diamant za 60 evrov (oz. akcijskih 53) hitrost interneta do 300 Mb/s, posebej pa naročnik za skoraj enak mesečni znesek lahko dobi sto megabitov (resda v obe smeri, a vseeno).

Skratka, spodobno hitrega interneta za razumno ceno v Sloveniji domači uporabniki ne morejo dobiti. Poslovni mogoče, tam so ceniki drugačni. V mobilnem omrežju Simobil in T-2 ponujata nekaj koliko toliko zanimivih opcij, ki pa tudi ne izpolnjujejo vsaj enega pogoja. Ali je hitrost povprečna, ali cena ni ravno nizka, ali pa prenos podatkov ni neomejen. Mislim, da vsi res ne rabijo zraven še televizije, sploh pa ne fiksne telefonije. Obstajajo tudi primeri, kjer linija težko prenese trojčka, bi pa bila dovolj zmogljiva za samostojen internet. Fiksna telefonija je res verjetno za operaterje pretežno zastonj in jo pač dajo zraven. Televizijo pa bi lahko uporabnik morda vzel pri drugem ponudniku. Mogoče kot (precej izboljšano) storitev v slogu Simobil Now. Mogoče bi kdo gledal samo Netflix ali kakšno drugo spletno storitev. Ampak operaterjem to seveda ni v interesu. Nočejo si vas deliti, ampak vas imeti samo zase. Tako, da se čim težje prestavite drugam. In če vam prodajo vse storitve skupaj, je njihova marža solidna. Če bi vam prodali samo internet za »pravo« ceno, bi zaslužili precej manj. Ker ga ponujajo z inflacijo in upočasnjenega, ne občutijo tega znižanja marže. Seveda se izgovarjajo, da ljudje hočejo trojčke, da je večini pomembna vrednost za ceno, ki jo dobijo v takem paketu. Vse to razumem in verjamem. Treba pa je povedati, da se uporabniki obnašajo, kot jih operaterji navadijo. In vse to ponudnikov še vedno ne opravičuje, da niti eden od njih nima na ceniku samostojnega dostopa do interneta, kjer bi bila vrednost vsaj primerljiva s tisto v trojčku, če že ne enaka.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki