Mogoče se nam le obeta več zasebnosti na spletu
Matjaž Ropret 11. januarja 2017 ob 12:44

Evropska komisija je predstavila predlog nove zakonodaje, ki naj bi izboljšala varovanje zasebnosti v digitalnem svetu, predvsem na spletu in ob uporabi mobilnikov. Poenostavljeno povedano, med tiste, ki morajo spoštovati zasebnost uporabnikov in skrbno ravnati z njihovimi osebnimi podatki, bi (končno!) vključili ponudnike spletnih storitev in druge, ki poslujejo pretežno elektronsko.

S temi predlogi bomo povečali zaupanje v enoten digitalni trg. Zagotoviti želimo zaupnost elektronskih komunikacij in zasebnost uporabnikov,

je zatrdil komisar za enotni digitalni trg Andrus Ansip. Komisarka za pravosodje Věra Jourová pa je dodala, da bo Evropska unija s tem zgled celotnemu svetu, kako se varuje zasebnost na internetu, in da bodo nova pravila omogočila izmenjavo podatkov z drugimi celinami. Kot vemo, je vse od padca sporazuma Varni pristan (Safe Harbour) težava z »izvažanjem« podatkov v ZDA, od koder je večina ponudnikov najbolj uporabljanih storitev.

Kaj bodo nova pravila, ki naj bi, če bo v postopku sprejemanja šlo vse po načrtih, začela veljati konec maja 2018, prinesla?

Zdajšnja direktiva o e-zasebnosti velja samo za telekomunikacijske operaterje. Po novem pa bi se zasebnostnih pravil morali držati vsi ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev, torej tudi Apple, Facebook, Google, Viber, WhatsApp in vsi ostali. Zasebna ne bo zgolj vsebina komunikacij, ampak tudi metapodatki, torej podatki o času in kraju klica in podobni. Vse to bodo morali ponudniki izbrisati ali anonimizirati, razen če bodo uporabniki dali soglasje za hrambo »osebnih« metapodatkov ali če so potrebni za obračun storitev. Pa tudi takrat velja, da jih morajo ponudniki izbrisati po treh mesecih ali ko se izteče pritožbeni rok. Bojim se samo, da bodo (ameriški) ponudniki pripravili taka besedila pogojev uporabe, ki bodo ob potrditvi privzeto dajala soglasje za hrambo in obdelavo metapodatkov. EU bo morala nekako doseči, da se bo iz tega dejansko možno izpisati oz., še bolje, da privzeto te hrambe ne bo, ampak bodo ponudniki morali pridobivati soglasja uporabnikov. V komisiji se zavedajo, da se s takimi podatki odpirajo nove poslovne priložnosti, da je zaradi tega mogoče razvijati nove storitve in izboljševati umetno inteligenco, pa vendar bi morala biti v ospredju zasebnost, šele nato poslovni interesi.

Prepovedana bo vsaka oblika neželene elektronske komunikacije. Ne bodo nam torej smeli pošiljati promocijske e-poštne slame, sms-ov in sporočil po drugih kanalih in tudi klicati naj nas s »zanimivimi« ponudbami ne bi smeli. Države bodo lahko vzpostavile nekakšne krovne sezname, na katere se bomo lahko vpisali vsi, ki ne bomo želeli dobivati takih klicev zavarovalniških posrednikov, turističnih agencij, lepotilnih salonov in drugih nadležnežev. Komercialni klicatelji pa bodo morali razkriti svojo številko ali uporabiti posebno predpono, ki bo klicanemu takoj dala vedeti, da je klic komercialne narave.

Spremenila pa naj bi se tudi pravila o spletnih piškotkih. Za določene vrste piškotkov uporabnikom spleta ne bo več treba dajati privolitve, kar bi lahko pomenilo, da bi izginile moteče pasice in prekrivne strani z opozorili in potrjevanjem piškotkov. Taka obvestila ne bodo več potrebna za statistiko obiska (štetje obiskovalcev posamezne strani, kar je pri večini spletišč tudi edina ali vsaj glavna vrsta piškotkov). Pa tudi ne za piškotke, ki ne posegajo v zasebnost, ampak »le izboljšujejo uporabo interneta«. Komisija kot primer daje ohranitev zgodovine nakupovalne košarice v spletni trgovini ali izpolnjevanje spletnega obrazca. Če bodo pod to ureditev zapadli tudi oglaševalski piškotki in bo Slovenija prevzela taka pravila, potem bi bilo te zgodbe, ki smo jo v naši državi po nepotrebnem še nekoliko bolj zapletli, res lahko konec. Komisija predvideva, da bi uporabniki imeli večji nadzor nad nastavitvami v samem brskalniku, kar naj bi pomirilo tiste, ki jim nalaganje vseh mogočih piškotkov na njihove računalnike ni všeč.

O šifriranju komunikacij predlog ne govori. Kar pomeni, da bo enkripcija ostala eden od legitimnih možnih načinov varovanja zasebnosti. Ponudniki pa bodo seveda morali uporabnike obvestiti, ali jo uporabljajo ali ne.

Sorodno

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja