Mogoče kmalu testiranja 5G, ki pa resno prihaja v naslednjem desetletju
Matjaž Ropret 16. januarja 2017 ob 09:00

V mobilni telefoniji vsako desetletje zaznamuje svoja tehnologija. Devetdeseta so bila obdobje tehnologije GSM in z njo vzpona mobilnikov, ki smo jih tam nekje do konca tisočletja imeli že skoraj vsi. Prvo desetletje novega stoletja so zaznamovali najprej porodni krči, nato pa z iPhonom nesluten vzlet mobilnega interneta na omrežjih UMTS/HSPA (3G). V tem desetletju je z LTE-jem (4G) internet iz zraka dokončno postal primerljiv žičnemu, v naslednjem pa naj bi bilo s 5G – ta zaenkrat še nima kakšnega drugega, črkovnega imena – vse brezžično in hkrati izjemno hitro povezano v internet in med seboj.

Kako se bo vse skupaj razvijalo in ali bo tam nekje v letih 2020 do 2022 na zaslonih naših naprav dejansko že pisalo 5G, bomo šele videli. Skoraj zagotovo pa bodo operaterji še letos začeli testirati to tehnologijo. Verjetno tudi v Sloveniji, ker jim je regulator, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), ponudil na voljo skoraj 360 MHz frekvenčnega spektra v pasu med 3400 in 3800 MHz. To so frekvence, ki so bile namenjene za propadle projekte brezžičnega širokopasovnega dostopa do interneta, kot je bil WiMax. Agencija poleg operaterjev poziva še vse druge, ki v 5G vidijo kakršno koli priložnosti,  naj svoje projekte prijavijo za testiranja in najdejo partnerje v drugih državah, da bodo lahko za preizkuse in razvoj pridobili evropski denar. V Akosu obljubljajo pomoč pri navezovanju stikov v tujini. Kot pravijo v agenciji, med operaterji obstaja interes za preizkušanje nove tehnologije, vsaj eden se je glede tega že napovedal na sestanek. Operaterji bi sicer lahko 5G testirali tudi na obstoječih frekvencah, ker so odločbe za njihovo uporabo tehnološko nevtralne, vendar jih imajo večinoma polno zasedene z vsemi tremi omenjenimi generacijami mobilne telefonije, ki še vedno sobivajo v zraku.

Naslednja generacija mobilne telefonije prinaša precej prednosti. Vsaj v tehnološki teoriji. Med drugim nekajkrat višje hitrosti prenosa podatkov, bistveno nižje dostopne čase in manjšo porabo energije. Zato naj bi, ko bodo omrežja dejansko delovala, mnoge infrastrukturne in druge naprave (za t. i. pametna mesta, zdravstvo, v avtomobilih, itd) prešle na povezovanje v 5G. Prednost naj bi bila tudi v tem, da bo mogoče omrežje razdeliti na več vzporednih delov in določene »rezine« nameniti za kritično infrastrukturo. Industrija si seveda od nove tehnologije obeta novo rast prihodkov, ki v zadnjem času, ko so operaterji, dokaj zadovoljni s svojimi omrežji LTE, nekoliko zmanjšali investicije. Uporabniki pa bi lahko dobili res hiter brezžični internet. Vendar predvsem v mestih, saj signal na omenjenih frekvenčnih pasovih, ki omogočajo dovolj velike kapacitete za hiter prenos podatkov, ne seže prav daleč. Tako nazadnje na žalost vedno pridemo do tega, da je v mestih možnosti za hitro povezavo v internet na pretek, na podeželju, še posebej v bolj hribovitem, pa malo ali skoraj nič.

Sorodno

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja