Mogoče iPad Pro le postaja zanimiva alternativa klasičnim računalnikom
Matjaž Ropret 6. junija 2017 ob 10:27

Applova predstavitev na vsakoletni razvijalci konferenci WWDC se je vlekla kot ponedeljek. Pa saj je bila v ponedeljek. Ampak tudi napovedanih novosti, manjših in večjih, bolj ali manj pomembnih, je bilo veliko. Med njimi velja nekaj besed nameniti novim računalnikom in tablicam (ki hočejo biti PC-ji), o zvočniku Homepod pa več o kakšnem drugem prispevku.

Skupna vsem Macom, ki jih korporacija naznanila sinoči, je precejšnja podobnost že poznanim. Notranjost vsebuje zmogljivejše komponente, ponekod se najde kakšen izboljšan zaslon, ampak pri bolj ali manj vseh je Apple (spet!) naredil ravno toliko, kot je bilo treba, da se bodo novi modeli dobro prodajali. Večjim preskokom pa se je ognil in tako vsaj nekateri izdelki še vedno izgledajo, kot bi bili iz leta 2012.

Prenosniki MacBook Pro so po manj kot letu dni od popolne prenove dobili nove procesorje – že takrat bi lahko Apple malce počakal in namesto čipov iz generacije Sky Lake vgradil novejše iz (zanesljivejše) družine Kaby Lake. Kakorkoli, novi kupci se lahko nadejajo nekaj boljšega trajanja baterije in malce hitrejšega delovanja. Vse ostalo je enako, razen tega, da so pri manjšem Pro 13 dodali še eno cenejšo konfiguracijo z zgolj 128 GB diska, ki bo vstopno ceno znižala na približno tisočaka in pol.

Macbook Pro. Foto Apple

Še manjša je osvežitev Macbooka Air z novejšim, 1,8-gigaherčnim procesorjem. Sporočilo za javnost in podatki v spletni trgovini niti ne povedo, katerim. A ta prenosnik bi še bolj potreboval nov, kakovostnejši ekran, ker stari in očitno še vedno aktualni ne premore niti dobre ločljivosti niti vidnih kotov. Air kot vse kaže ostaja v ponudbi samo kot najcenejši Applov prenosnik, mu pa kakšne pozornosti ne posvečajo več. Glavni ultratanki model je že nekaj časa Macbook, ki  je prav tako dobil nove procesorje Kaby Lake in za polovico hitrejše diske (čipe) SSD.

Namizni iMac je doživel večjo nadgradnjo. Tu so zasloni dejansko novi, prav tako nekateri priključki, denimo Thunderbolt 3 za ultrahiter prenos podatkov ali priklop različne periferije. Zasloni se ponašajo s skoraj polovico višjo svetilnostjo, ki dosega 500 nitov, prikažejo pa milijardno barv. Velika škoda pa je, da Apple vztraja pri (pre)majhnih diagonalah iz neke druge dobe. Monitorja z diagonalo 21,5 palcev se danes skoraj ne da več kupiti, vstopna velikost je že nekaj časa 24 palcev. Pa tudi 27 palcev za večjega in za ločljivost 5K ni nič posebnega, pričakoval bi 30 ali več, mogoče celo s krivino. Ampak pri jabolčnih računalnikih je pač treba vzeti, kar ti ponudijo, ni možnosti izbir. Tudi iMaci so nadgrajeni s hitrejšimi procesorji in diski, pa tudi grafičnimi karticami. Nemška cena za manjšega z zaslonom Full HD je 1300 evrov, z ločljivostjo 4K pa se začne pri 1500 evrih. Večji, 27-palčni 5K bo stal najmanj 2100 evrov.

Potem pa decembra prihaja še zverina iMac Pro, očitno za zapolnitev vrzeli, ki jo pušča že leta nenadgrajeni Mac Pro. Najdražji namizni Mac bo poleg enakega 27-palčnega zaslona 5K imel procesorje Xeon, od osem- do 18-jedrnega, najzmogljivejšo grafično kartico podjetja AMD (Vega) in druge gradnike iz višjega razreda, vstopna ameriška cena pa bo pet tisoč dolarjev. Evropske še niso razkrili, zagotovo pa bo višja.

Novi iMac. Foto Apple

In čeprav Apple še vedno nekaj pozornosti namenja klasičnim osebnih računalnikom, si še naprej prizadeva dokazati, da ima v svojem naboru naprav tudi PC prihodnosti. To je tablica iPad Pro, ki jo je mogoče z dodatno tipkovnico (in pisalom) spremeniti tudi nekaj bolj podobnega običajnemu računalniku. Vsaj na pogled. Ampak sama uporaba naj bi bila naprednejša. Ne nujno v zmogljivostih, akoravno so tudi te na papirju že impresivne, pač pa predvsem v enostavnosti in »naravnosti« uporabe. Še naprej trdijo, da je kombinacija prstov in pisala ter temu prilagojenih aplikacij korak naprej v primerjavi z miško ali sledilno ploščico in starim konceptom upravljanja z računalniki. Doslej take trditve niso imele trdne osnove, ampak to se mogoče spreminja z iOS 11.

Novi iPad Pro v manjši in večji različici.

Ta bo na »profesionalne« iPade prinesel izboljšano večopravilnost, funkcijo »povleci in spusti«, upravljalnik datotek (!) in nove možnosti s pisalom oz. svinčnikom, kot temu dodatku rečejo v Applu. Potem manjkajo le še aplikacije za resna opravila. Prva bi morala biti »namizni«, ne mobilni brskalnik, potem pa vsaj še tiste za urejanje fotografij in videa. Za fotografske namene že v kratkem prihaja Affinity Photo, uporabnost teh tablic pa bi še bolj povečala obogatena ponudba programov podjetja Adobe. Procesorske moči je menda dovolj.

Po novem pa je tudi s strojnega vidika več razlogov za nakup iPada Pro. Mali ob obeh modelov ima po novem večji zaslon, z diagonalo 10,5 palcev, namesto klasičnih 9,7. Ob tem pa ni nič večji in tudi ne težji (še vedno 469 g), saj so zmanjšali robove okrog ekrana. Upam, da to napoveduje podobno potezo pri iPhonih, ki se zdaj s Sonyjevimi Xperijami bodejo za naslov najslabše izkoriščene sprednje strani. Tudi sam zaslon je menda velik korak naprej, je bistveno svetlejši kot v prejšnjih iPadih in ima 120-herčno osveževanje. Kar je verjetno storjeno z mislijo na dodano resničnost – zanjo bo Apple v iOS 11 ponudil namenske programske vmesnike.

Pisalo pri iPadu Pro omogoča več trikov kot doslej. Foto Apple

Prava pošast pa je vsaj na papirju procesor A10X, zanj v Applu trdijo, da je zmogljivejši od mnogih procesorjev, ki poganjajo klasične prenosnike (tudi Mace?). Omogočal naj bi obdelovanje fotografij in montiranje videa 4K, tudi zato, ker ima šest glavnih in 12 grafičnih jeder, pohitritev v primerjavi s čipom A9X v prejšnjih iPadih Pro pa naj bi bila 30-odstotna za glavna in 40-odstotna za grafična opravila. Ob tem ima novi iPad Pro – večji, 12,9-palčni na pogled ostaja enak – enak fotografski sklop kot iPhone 7. Super, ampak nič se ne veselim dodatnih tabličnih fotografov, že tako jih je preveč. Pa tudi izboklina na tablici se mi zdi odveč.

Še bolj pomemben se mi zdi napredek glede podatkovnega pomnilnika. Osnova je po novem 64 GB, nato skoči na 256 GB, najvišja možnost pa je 512 GB. Srednja ponuja daleč najboljše razmerje med ceno in velikostjo prostora za shranjevanje podatkov, ker je treba doplačati dokaj skromnih (za jabolčne razmere) sto evrov glede na osnovno različico. Razkorak med 256 in 512 GB je nato več kot 200 evrov. Ampak s srednjo možnostjo bo iPad Pro približno 250 evrov cenejši, kot je bil do zdaj. Manjši bo v Nemčiji stal 830, večji pa okroglih tisoč evrov. K temu je treba prišteti še približno 150 evrov za tipkovnico, najraje Logitechovo, in dobrega stotaka za svinčnik. Tako bi poln paket Applovega računalnika prihodnosti stal nekje okrog 1100 evrov, kar je končno konkurenčno ultralahkim prenosnikom. Ali drugače povedano, ni več tako precenjeno kot prej, z napredkom v zmogljivostih in zmožnosti operacijskega sistema pa bi lahko res postalo ne samo uporabno, ampak tudi uživaško. Govorim pa seveda o manjšem Proju, ne o predimenzioniranem 12,9-palčnem.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Sorodno

Avtor Matjaž Ropret
mm

Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani.
Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.

Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja