Modularnost še vedno ni nekaj, zaradi česar bi kupil točno ta telefon.
Matjaž Ropret 24. novembra 2016 ob 10:13

Telefoni linije Moto Z prinašajo nekakšno modularnost. Na zadnji strani imajo nožice in magnete, tako da je mogoče nanje natakniti določene dodatke. Preizkusili smo dva, poleg osnovnega pokrovčka, ki se seveda ne opravlja nobene druge funkcije. Dodatka sta fotoaparat Hasselblad Truezoom in projektor Insta-share.

Na kratko – modularnost je izvedena veliko bolje kot pri LG-jevem G5, ker telefona ni treba izključiti, ničesar vleči ven, ničesar povezovati, samo namestiš in zadeva deluje. Še vedno pa je dodana vrednost tako majhna, da se mi zdi odveč vsaka beseda o tem. Zanimivo za igračkanje, ampak čisto premalo, da bi temeljito spremenilo uporabnost telefona in pri kolebanju med različnimi telefoni s podobno ceno nagnilo tehtnico na stran Motorole. Pa še tako debel za današnje standarde postane Moto Z Play s katerim koli dodatkom, da tega nihče ne bo imel gor, kadar ne bo rabil. Če dodatek ne bo nameščen, pa je velika verjetnost, da bo ostal doma, in ga tako ne bo pri roki niti takrat, ko bi mogoče celo prišel prav.

projektor1Projektor Insta-share je zabaven. Na steno projecira natančno tisto, kar je na zaslonu telefona, razen obvestilnega polkna. Slika v ločljivosti 480p sploh ni slaba in da se jo gledati tudi takrat, ko soba ni čisto zatemnjena. Projektor ima stojalce, treba pa je sliko malce loviti, da je naravnost. Ker zadeva samodejno prilagaja velikost in je zato vse skupaj lahko precej postrani, če telefon premikamo, in je treba včasih večkrat poskusiti in potem vse skupaj pustiti kolikor toliko pri miru. Baterije v projektorju je največ za eno uro predvajanja, potem začne izkoriščati baterijo telefona. Z vsem skupaj se da priti na dolžino celovečernega filma. Polni se lahko projektor posebej (tako kot telefon s priključkom USB-C), če je nameščen na telefon in se ta polni, pa gre najprej do sto odstotkov baterija v telefonu, potem je na vrsti projektor. Njegova največja težava je cena. Skoraj 300 evrov je preveč za tako reč, ki je res uporabna predvsem za kakšne poslovneže, trgovske potnike, ki na terenu izvajajo prezentacije. Za domačo rabo bi si jo najbrž kdo kupil za sto, mogoče 150 evrov.

hasselblad1Hasselblad Truezoom pa je bolj kot ne razočaranje. Če je ideja ponuditi nekaj boljšega od fotoaparata v samem telefonu, potem mora biti ali tipalo konkretno večje ali pa izvedba z veliko optično povečavo res dobra. Ta dodatek ne ponuja ne enega ne drugega. Desetkratni zum ima preveč koračno, premalo zvezno premikanje, od držanju na gumb povsem prehitro pride iz širokokotnega položaja do skrajne povečave. Sliko je težko umiriti, predvsem pa ima fotoaparat hude težave z ostrenjem. Včasih mu uspeva, včasih pa od dvakratnega zuma naprej noče in noče izostriti. Lovi fokus in ko že izgleda, da ga je ujel, skoči nazaj na neizostrenost in jo proda kot najdeno izostritev. Rezultati takrat, ko je ostrina v redu, niso tako slabi, ampak to se zgodil premalo pogosto, da bi dodatek upravičil ne ravno skromnih 250 evrov. Manjka tudi precej možnosti nastavljanja, od velikosti in formata fotografij naprej. Vsaj fotografirati je mogoče takoj, ko telefon zazna dodatek, in fotografije gredo neposredno na telefon. Vseeno je ta dodatek tako nedomišljen in nedodelan, evidentno spravljen skupaj na horuk, da ga iskreno odsvetujem.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja