Močnejši, hitrejši, bolj zdravi
Marjan Kodelja 21. avgusta 2017 ob 06:45

Kiborgi, pol ljudje pol stroji, živijo v filmih in na risalnih deskah Googlovega laboratorija. Roboti po drugi strani so resnični, pomagajo doma in v industriji po zaslugi čipov in programskih algoritmov. Obstajajo tudi dodatki, ki nas naredijo močnejše. Tako imenovani eksoskeleti so trenutno dragi, zato si jih lahko privoščijo le redki, kmalu pa jih bodo uporabljali tudi v industriji in zdravstvu. Obetajo se nosljive naprave, ki nimajo veliko skupnega s trenutno aktualnimi »fitnes« zapestnicami, ki bodo spremljale bolezensko stanje, preprečevale neljube dogodke, pomagale pri okrevanju in nadomeščale okvarjena čutila in ude.

Tehnologija ne zmore le popraviti človeškega telesa, lahko ga izboljša. Okostje, roko, oko ali celo možgane. V laboratorijih po svetu se mrzlično trudijo izdelati umetne organe in umetne okončine ter jih povezati z računalnikom. Industrija bioelektronike je šele na začetku, vendar je že zdaj sposobna narediti veliko. Še več pa lahko od nje pričakujemo v naslednjih letih.

Eksoskeleti, močnejši vojaki

V filmu Na robu jutrišnjega dne (Edge of Tomorrow) se vojaki borijo v eksoskeletih, ki jim dajejo večjo moč, hitrost in vzdržljivost. Ellen Ripley je v drugem delu Osmega potnika (Alien) pošast na koncu premagala oblečena v tak pripomoček. Eksoskeleti niso več znanstvena fantastika, ameriški vojaki jih uporabljajo, da z njimi prenašajo težke tovore. Ker je vojska dober in bogat kupec, je v razvoju še več eksoskeletov za različne namene. Eksoskelet sestavljajo okvir in motorji, tu pa je tudi osnovni problem tovrstnih naprav. Izvor električne energije. Vleči za seboj električni kabel nima nobenega pravega smisla, saj omeji gibljivost. Za baterije pa vemo. So pretežke in ponujajo premalo časa delovanja, še posebno ko napajajo močne elektromotorje.

Eksoskelete za medicinske namene so razvili pred desetimi leti, uporabljajo pa jih med terapijami, s katerimi pomagajo paraplegikom ali ljudem, ki so preživeli kap. So veliki in okorni »oklepi«, ki podpirajo ves hrbet in noge ter motorizirajo gibanje vsakega koraka. Skoraj bi lahko rekli, da hodi »oklep«, bolnik pa se v njem le »pelje«. To so drage naprave s cenami nekaj sto tisočakov, zato gre razvoj v drugo smer. V bolj enostavne eksoskelete, ki bi jih lahko človek uporabljal brez pomoči drugih in tudi doma, ne le v zdravstvenih ustanovah. To pa pomeni tudi nižje cene, nekje med deset in dvajset tisoč evri. Še vedno veliko, a to je cena avtomobila srednjega razreda. To lahko dosežejo z modularno gradnjo eksoskeleta za vsakega uporabnika posebej, namesto ene univerzalne naprave, ki mora služiti vsem. Niso vsi bolniki popolnoma paralizirani. Nekateri so obdržali omejeno gibljivost in tem bi cenejši in preprostejši eksoskeleti lahko izboljšali vsakodnevno življenje.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Invalidni osebi, ki ima toliko občutka v nogah, da se lahko giblje z berglami, prototipni eksoskelet omogoči, da hodi dlje in hitreje. Ni narejen za vse terene, uporaben je le na ravnih površinah. Cilj raziskovalcev pa je izdelati eksoskelet, ki bo osebi, ki bi bila drugače prikovana na invalidski voziček, omogočil hoditi po mestu, vstopiti na javni prevoz in se premikati po pisarni. Še vedno je to preprosto gibanje, ki pa bo invalidom izboljšalo kakovost življenja in jim dalo večjo neodvisnost.

Nadomestki

Do neke mere so umetne dlani sorodne eksoskeletom. Gre za robotsko tehnologijo, ki bi osebi, ki je izgubila dlan, omogočila čim bolj normalno življenje. Po možnosti takšno, kot ga je imela pred nesrečo. Če eksoskelet ojači premik noge, ki je prešibak, da bi oseba lahko hodila, pa umetna roka (ali noga) zamenja del telesa, ki ga ni več. Ni težko izdelati umetne roke, ki je gibljiva kot prava. Težje je izdelati vmesnik z živčnim sistemom človeka, da ta lahko umetno roko premika tako, kot je premikal pravo. Z lastnimi možgani.

Trenutno najbolj izpopolnjena proteza roke je tako imenovana »Lukova roka«, imenovana po liku iz serije filmov Vojna zvezd. Med bojem izgubi roko, ki mu jo s svetlobnim mečem odreže Darth Vader, pozneje pa mu vgradijo umetno roko, ki ni v ničemer slabša od prave. »Lukova roka« še ni na tej ravni, lahko pa spremeni živčni signal v nekaj gibov prstov in dlani, tipala v roki pa so dovolj natančna, da prime jajce, ne da bi ga strla. Razvoj roke je financirala ameriška vojaška raziskovalna agencija DARPA, ki je financirala tudi večino projektov razvoja eksoskeletov.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja