Meje za naročniški video in glasbo so (skoraj) padle
Matjaž Ropret 4. aprila 2018 ob 10:05

S prvim aprilom, pa tokrat to ni prvoaprilska šala, ampak so se zgolj roki tako poklopili, so začela veljati pravila o »prenosljivosti storitev spletnih vsebin« znotraj Evropske unije. Kot verjetno že veš, to pomeni, da so padle zemljepisne prepreke in lahko naročniške vsebine spremljaš povsod znotraj EU. Zdaj lahko potrdimo, da tudi v praksi ni več ovir. Takole o uredbi o prenosljivosti vsebin pravijo v Evropski komisiji:

Uredba naj bi zagotovila, da imajo evropski državljani, ki v svoji matični državi kupijo ali se naročijo na vsebine, kot so filmi, športni prenosi, glasba, e-knjige in igre, omogočen dostop do teh vsebin tudi med potovanjem ali začasnim bivanjem v drugi državi EU.

Še v tednih pred začetkom veljave novih pravil – za prilagoditev so sicer ponudniki imeli devet mesecev časa – je bilo nekaj nejasnosti, kaj sploh zapade pod uredbo. Toda ko so še v marcu začeli velikani, kot je Sky, objavljati, da bodo njihovi naročniki v tujini lahko gledali vse vsebine, dvomov ni bilo več. »Odprte« morajo biti vse video- in glasbene storitve. Naročniški video, kot je Amazon Primer Video, Netflix ali Voyo v vsakem primeru. Prav tako glasba, denimo Apple Music, Deezer ali Google Play music.  Tudi mobilne televizije pri operaterjih, denimo A1 Now, EON, Tv2go in Tvin morajo biti dostopne povsod, s celotno vsebino, kar je med drugim s sporočilom za javnost potrdil Telemach. Torej s televizijskimi programi v živo, ogledom za nazaj in videoteko v teh aplikacijah. Nobena od njih ni vezana na posebno napravo, ki je ne prenašamo od doma in ki ni del standardnega interneta. In vse te storitve so naročniške, torej operaterji vedo, kdo je naročnik in kje ima stalno prebivališče, kar je eden od načinov preverjanja, ki jih daje uredba. Verjetno bodo prav aplikacije oz. spletne storitve za večino uporabnikov najbolj zanimive, ker bodo lahko na morju ali službenem potovanju spremljali športne prenose, finalne oddaje televizijskih šovov, priljubljene nanizanke in podobno. Dalo pa se bo tudi brati ali igrati igre, čeprav so tam naročnine bolj vezane na igralne konzole in playstationov ali xboxov po navadi ne prevažamo naokrog.

Na kratko smo preverili nekatere storitve, med njimi EON, NBA, Netflix in Tvin, in lahko potrdimo, da vse delujejo brez težav. Določene so sicer že prej, a je denimo Netflix pač preklopil na knjižnico tiste države, kjer je uporabnik takrat bil. Tako sem v Avstriji videl enako vsebino, kot jo sicer avstrijski naročniki. Zdaj mi jo Netflix še vedno lahko prikazuje, uredba dopušča dodatno vsebino, toda videti moram tudi vse, kar imam na voljo doma (in na kar sem se naročil). Za razliko od gostovanja v mobilnih omrežjih tu ni kakšnih določil, kako pogosto moram biti v domačem omrežju. Kdor se na primer vsak da vozi v službo čez mejo, lahko v sosednji državi nemoteno uživa v svojih vsebinah. Pomembno je samo, da ima naslov prebivališča v tisti državi, kjer se je na določene vsebine naročil.

Večje vprašanje je glede vsebin javnih radiotelevizijskih hiš in tistih, ki niso naročniške, temveč so zastonj in dostopne brez uporabniškega imena. Taka je storitev RTV 4D, zanjo se po uredbi lahko RTV Sloveniji sama odloči, ali jo »odklene« za spremljanje v tujini ali ne. Uraden odgovor še čakamo, prvi indici pa kažejo, da je linearno televizijo s to aplikacijo mogoče gledati tudi zunaj Slovenije.

Kot smo že večkrat poudarili, pa ta uredba ne rešuje drugega problema. Storitev mora namreč še vedno biti uradno na voljo v matični državi. Nič ne posega v to, da bi se lahko naročili na Spotify, kakšno nemško ali italijansko storitev ali da bi nam Netflix ponudil britanski katalog vsebin. Z odpravo zemljepisnega blokiranja za spletne nakupe bodo decembra sicer odpadle ovire pri nakupu določenih digitalnih storitev, a ne tistih, ki so vezane na pravice za retransmisijo. Glede tega se bomo na spremembe še načakali. Za zdaj se vsebine prodajajo teritorialno. Imamo pa novem končno pravico, da to, kar plačujemo, tudi povsod (no, dokler smo v EU) gledamo. Nekateri ponudniki se rahlo bojijo, da bi se dogajale situacije, ko bi kdo s slovensko naročnino na mobilno TV sredi Francije ali Španije priključil telefon na televizor in bi celoten lokal spremljal tekmo, ki je tam dostopna samo na plačljivem kanalu, vendar mislim, da takih primerov prav veliko ne bo. Če že, bo kakšna družba tekmo spremljala v apartmaju, česar doslej ni mogla.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja