Vsako leto nov telefon? Malo na silo se mi zdi!
Marjan Kodelja 25. oktobra 2016 ob 18:18

Ko je lani Apple predstavil možnost najema namesto nakupa telefona, je bilo jasno, kam pes taco moli. Na zasičenih zahodnih trgih je težava lojalnost kupcev, ti pa tudi niso več pripravljeni naprav menjati vsako leto. Zakaj bi kupovali, se jim je dobrikal Apple. Plačujte mesečno naročnino, po enem letu oziroma ko je na voljo nov model, starega vrnete in dobite novega. Nič drugače, kot najemamo programsko opremo. Samsung se je dokaj hitro odzval in kajpada podobno storitev ponudil na nekaterih njemu pomembnih trgih.

Ne gre niti za dobrikanje kupcem, še manj za dobrodelnost. Zadaj je preprosta poslovna logika. Uporabnik, ki se odloči za najem, v letu dni plača tam okoli polovice vrednosti telefona. Potem ga vrne, izdelovalec ga obnovi in proda za »ugodno« ceno na cenovno občutljivejših trgih. Pod črtno, dobro zasluži, verjetno na posamezno napravo več, kot bi pri klasični prodaji. Pa še lojalnost kupca ima skoraj v celoti zagotovljeno. Na drugi strani je vsaj »pogojno« model dober tudi za kupca. Vedno ima na voljo najboljšo možno napravo, pa še na operaterja se mu ni treba vezati.

Podobni logiki sledijo tudi operaterji, če se odločijo za takšno ponudbo. Le, da niso izdelovalci telefonov, torej jim je »stare« naprave težje obnoviti in prodati. Oziroma jih to več stane, ako se ne dogovorijo z izdelovalcem za španovijo pri ponujanju telefonov v najem. V tej luči je treba gledati na Simobilovo ponudbo »nova naprava vsako leto«, ki pa je čudna vsaj še iz enega razloga. Že leta poslušamo, da jim ni po godu vezati uporabnike nase z ugodnimi cenami telefonov.  S ponujanjem najema pa gredo še bolj v to smer. Ne glede na dejstvo, da se je Si.mobil dogovoril s podjetjem Ram 2, ki bo prevzelo obnovo in prodajo leto dni starih modelov.

Vprašanje pa je, ali se splača. Odgovor je pritrdilen za vse tiste zanesenjake, ki še vedno vsako leto menjajo telefon. Za vse druge, teh je neprimerno več, pa verjetno ne. Poglejmo »krute« številke za iphone 7 32 GB. Cena zanj brez vezave je okoli 750€, če se uporabnik odloči za dvoletno vezavo s paketom svobodni M, potem bo zanj plačal 552€. V primeru najema, pa ga bo v enem letu stal 360€. Menim, da bo operater eno leto star telefon, pod pogojem, da ga prvi uporabnik ne bo preveč uničil, prodal vsaj za 400€.

Se pa je operater zaščitil tudi v primeru »vidnih« poškodb na ohišju. »Najemnik« po enem letu ne prinese telefona nazaj in ga preprosto zamenja, prej ga tam dobro pregledajo pod povečevalnim steklom. Kolikor prask, toliko doplačila bodo zahtevali. Deset odstotkov od maloprodajne cene naprave ob sklenitvi »najema«, če sta na napravi dve do tri praske, oziroma 16 odstotkov, če je prask do deset. Če jih je več, potem zamenjava naprave ni možna, kar verjetno pomeni, da je uporabnik prisiljen še eno leto plačevati dogovorjen znesek. Pri tem pa marsikaj ni jasno. Na primer, najbrž je bolje ohranjen telefon s štirimi nekaj milimetrskimi praskami, kot oni s samo eno, ki pa se razprostira prek celotne dolžine ohišja. A po pravilih bo prvi uporabnik plačal maksimalno možno doplačilo, drugi pa niti evra! Vem, da je težko vse predvideti vse, a se mi vseeno zdi, da je na strani uporabnika ves rizik, na strani operaterja pri takšnih pogojih storitve pa niti malo.

Ni nepomembno, da je tudi »najemnik« vezan na operaterja. Zaradi tega in zaradi golih številk je jasno, da se večini najem ne izplača. Zanje je veliko bolje, da se odločijo za klasično eno ali dvoletno vezavo, po preteku katere jim telefon ostane v lasti. Lahko ga prodajo in še vedno nekaj iztržijo zanj, pa še možnost imajo, da zamenjajo operaterja, ako jim obstoječi ne ustreza več. Ne najboljša storitev torej. Tako glede zahtevanih cen kot tudi zaradi pogojev vrnitve starega in prevzema novega!

Avtor Marjan Kodelja
mm

Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.

Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja