Majhni telefoni se poslavljajo, verjetno za zmeraj
Matjaž Ropret 18. aprila 2016 ob 10:36

Zadnji telefonski preizkusi so mi najprej dali misliti, nato pa sem se zakopal v preverjanje številk. Te so potrdile, kar sem ugotavljal že na oko. Med, recimo temu dobrimi telefoni je »majhnih« samo še peščica. Povečevanje se je mogoče ustavilo, ampak tudi zadnji nostalgiki se bodo morali sprijazniti, da se je norma običajnega, normalnega dokončno in verjetno nepovratno, vsaj dokler ne bomo začeli za primarne naprave uporabljati nekaj povsem drugega, pomaknila na večje dimenzije.

Pred časom sem imel mejo še sprejemljive velikosti postavljeno na 14 cm dolžine in slabih 7 cm širine. Prvi od telefonov, ki sem jih redno uporabljal, ne samo testiral, me je s svojimi merami preizkušal prvi Sonyjev z. Potem sem se pregrešil s kitajskim oneplus one in se nazadnje vseeno odločil, da je rahlo prevelik, zdaj pa se mi je galaxy s7 z merami 142,4 x 69,6 x 7,9 mm zdel že skorajda majhen. V vsakem primeru sta od vrhunskih modelov od njega manjša samo iphone 6s, ki tudi zlahka ustreza mojim nekdanjim normam (138,3 x 67,1 x 7,1 mm), in sony xperia z5 compact. Ta je še manjši, z že skoraj premajhnim zaslonom. Vsi ostali so večji. HTC 10, Huawei p9 (in še bolj p9 plus), LG g5, s7 edge, Sony xperia z5.

Če razširim izbiro in gledam malce cenejše modele, ki imajo vsaj zaslon full hd, situacija ni nič drugačna. Samsung galaxy a5 in sony xperia m5 sta ravno nekje na meji še udobnega. Samo oneplus x je približno iphonovskih dimenzij, HTC one a9 samo po širini, ne tudi po višini. Najbolj je pretiraval Lenovo, ki je svoj glavni »množični« telefon iz vibe x2, ki je bil, resda oglat, ravno v mejah sprejemljivega, nategnil v res gromozanski vibe x3 (154 x 76,5 x 9,3 mm). Pri njem moti širina, še bolj pa debelina. Premik v cenejše razrede v bistvu sploh ne pomaga kaj dosti. Mogoče je kakšno leto nazaj še veljala mantra večje je bolje, zdaj pa so proizvajalci v višjem segmentu prešli v kar lepo optimizacijo izkoriščenosti sprednje površine. Izjema, tokrat negativna, je spet iphone z res izdatnimi robovi nad zaslonom in pod njim. V srednjem razredu je te izpopolnjenosti že manj, v nižjem pa še manj in ker tovarne v zadnjem letu ponujajo dva standardna nabora komponent, lahko znamke in potem kupci izbirajo med rahlo predimenzironiranimi modeli z diagonalo zaslona 5,5 palcev in večinoma zmogljivostno podhranjenimi modeli s petpalčnimi zasloni, ki pa so tudi veliki vsaj toliko kot s7.

Res je, odkar sem (si) postavil prej omenjeno mejo, se je začelo dogajati agresivno tanjšanje telefonov. Tudi na račun trajanje baterije, ampak to je že druga zgodba. Ker se je debelina zmanjšala s približno centimetra ali več na kakšnih sedem milimetrov, je telefone v splošnem lažje držati in uporabljati z eno roko, čeprav so večji. Pomembno je, da dlan lepo objame telefon. Da lahko še vedno udobno pridem s palcem čez sredinec, kar je seveda različno od človeka do človeka. Pri debelih telefonih, še posebej s kakšno oglato obliko ali konkretnim, masivnim obodom, pa je to ne glede na velikost dlani veliko težje kot pri nečem tankem in povrhu še lepo zaobljenem. Seveda potem trpi vzdržljivost, toda enako kot pri bateriji je to kompromis, ki smo ga morali sprejeti, ker hočemo lepe telefone s čim večjimi zasloni. In ker živimo v času videa hd in 4k in druge večpredstavnosti, je velikost zaslona pomembnejša od tega, da gre telefon (udobno) v čisto vsak žep. Navsezadnje imamo danes bistveno manjše in nekajkrat tanjše žepne računalnike od prvih Nokijinih communicatorjev, ki so omogočali delček tega, kar z njimi počnemo danes. Se je pa vmes zgodila miniaturizacija, ko smo mobilnike pretežno res uporabljali za telefoniranje. Ampak mobilni telefon že dolgo ni več telefon.

Sorodno

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja