Lenovo Yoga 720: končno prava naslednica originala
Matjaž Ropret 29. maja 2017 ob 13:15

Pri 910-ici je izgledalo, kot da Lenovo želi v naj model serije Yoga vgraditi vse, kar ima in zna, od  zaslona ultravisoke ločljivosti do kar najbolj sofisticiranega sistema odpiranja in preklapljanja. Nad rezultatom nisem bil povsem navdušen in ob testu nekoliko bolj konvencionalne 720-ice se je znova izkazalo, da je manj lahko več.

Težko je pojasnjevati, kam pri Lenovu spada kateri model. Zdi pa se mi, da je Yoga 720 nekakšen »premijski« delovni prenosnik. Dovolj lep za razkazovanje, dovolj zmogljiv in vzdržljiv za resno delo in še vedno dovolj dostopen (cene se začnejo nekje pri tisoč evrih in segajo do približno tisočaka in pol), da si ga lahko privošči marsikdo, ki mora na dražjo Yogo 910 pozabiti. V čemer ni nobene škode, saj ima novinka le malo pomanjkljivosti in za moj okus več karakterja kot zastavonoša v tej liniji, ki je pri kitajskem proizvajalcu po pomembnosti takoj za Thinkpadom.

V bistvu je 720 tisti pravi naslednjica prvih Yog, ki so sploh zakoličile definicijo preklopnih prenosnikov, hibridov ali križancev kot jim tudi rečejo. Seveda je glavna razlika v tem, da tokrat ni plastike in umetnega usnja, ampak je ohišje v celoti kovinsko. Elegantno, ravno prav razgibano, brušeno na nekaterih predelih in z majhnimi robovi okrog zaslona. In v tej 13,3-palčni velikosti zaslona je računalnik težak 1,3 kg, kar je povsem v redu, ni pa rekordno malo. Tečaji za obračanje zaslona so tisti »standardni, lepo integrirani med glavni del prenosnika in zaslon, ne tisti industrijskega izgleda kot pri najdražji Yogi. Kar pa je hecno, je to, da je zaslon vpet samo na eni strani vsakega tečaja. To mi ne vzbuja največjega zaupanja v dolgotrajno trpežnost.

Zaslon je tokrat polne visoke ločljivosti (Full HD), kar se mi zdi odlična izbira. Pri tolikšnem številu pik je treba povečevanje elementov v sistemu Windows nastaviti zgolj na 125 %, kar povzroča precej manj težav od 200-odstotnega povečevanja na zaslonih z večjimi ločljivostmi. Pa tudi sicer je ekran dober, ima lepe barve in spodoben dinamični razpon, večjega kot zasloni, ki »na papirju« ponujajo več. In tudi zaznavanje dotika je  fino. Pri marsikaterem podobnem prenosniku je treba malo bolj trdo pritisniti, Yoga 720 pa je bolj telefonska, reagira na nežnejše dotike.

Yoga 720 ima odvajanje toplote tudi na standardni zadnji strani, ki ga vse več tankih prenosnikov izgublja.

Tudi tipkovnica je boljša kot pri dražjem modelu, tipke imajo več hoda in nudijo boljši povratni občutek. Tudi malokrat se mi je dogajalo, da bi izpuščal črke, kar sicer pri prenosniških tipkovnicah ni redek pojav. Osvetlitev tipkovnice je lepo enakomerna. Podobno visoke kakovosti je sledilna ploščica, velika in odzivna, ne reagira pa prehitro, kar se dogaja pri kakšnem od konkurentov. Dobrodošel dodatek je tudi čitalnik prstnih odtisov, ki poenostavi prijavljanje v sistem in obenem ne poslabša varnosti. Deluje bolj ali manj enako dobro kot tisti na pametnih telefonih.

Nabor priključkov je moderen, ni pa ravno ekstenziven. Na voljo so dva USB-C, klasični USB 3.0 in izhod za slušalke. Oba USB-ja nove vrste podpirata Thunderbolt 3, polnjenje pa samo eden. Že kar standardno je, da sta oba tovrstna priključka na isti strani, pa bi bilo bolje, če bi ju ločili. In vsekakor bi si želel še kakšnega od starejših izhodov za zunanji monitor (displayport ali hdmi), še en dodaten USB 3.0 in seveda čitalnik pomnilniških kartic. Potem ne bi bilo treba s seboj nositi še različnih prilagojevalnikov (ang. donglov) in jih iskati po torbi ali kje drugje. Prav tako mi ni všeč, da je izginila stranska tipka za glasnost (če je prenosnik postavljen v položaj, da je tipkovnica spodaj, je mogoče glasnost spreminjati samo prek zaslona) in da je tipka za vklop in izklop na desni ob vhodu USB, kjer jo je vse prelahko pomotoma pritisniti med delom. No, vsaj brezžični omrežni vmesnik podpira standard ac.

Od zvočnikov z oznako JBL sem mogoče pričakoval več. So dokaj glasni, kakovost pa je srednja. Zvočniki Bang & Olufsen v prenosniku HP Spectre x360 iztisnejo iz sebe zvok s precej več globine. Baterija prav tako ne prepriča. Že res, da je morala v našem primeru poganjati procesor core i7 (7500U), ki pa je vendarle dvojedrnik s porabo 15 W. Zato sem upal na kaj več kot standardnih štiri do pet ur, preden sem moral računalnik znova priključiti. To je pol manj od uradnih številk. Saj ne, da bi konkurenca ponujala mnogo več. Prav tako bi se lahko malo manj vrtel ventilator. Ampak zmogljivosti so dobre. Verjetno presegajo potrebe večine, ki si bodo omislili ta prenosnik. Kdor ve, da bo zaradi montiranja videa, premetavanja zahtevnih računskih operacij ali recimo ustvarjanja arhitekturnih načrtov rabil hujšo zverino, si bo poiskal nekaj s štirijedrnim procesorjem in ločenim grafičnim čipom in pomnilnikom.

Yoga 720 mi je spet vsaj delno povrnila zaupanje v to, da Lenovo še zna narediti prenosnik po mojem okusu. In, še precej bolj pomembno (ker koga pa zanima moj okus), da zna ponuditi računalnik, ki je stilski in uporaben, brez nepotrebnih dodatkov, ki so v praksi precej manj uporabni kot v prospektih, in samo višajo ceno. Zato palec gor za Yogo 720, še posebej v začetnih, cenovno dostopnih, ne najbolj zmogljivih variantah. Na zgornjem koncu njenega cenovnega razpona že preži kakšen še bolj dovršen tekmec.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Sorodno

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja