Lahko Trump predre zasebnostni ščit med EU in ZDA?
Matjaž Ropret 27. januarja 2017 ob 11:42

Pred približno pol leta je Evropska komisija podpisala zasebnostni ščit EU-ZDA (angl. EU-U.S. Privacy Shield). Nedavno ga je potrdila še Švica. Z njim so nadomestili razveljavljeni sporazum Varni pristan in naj bi zagotavljal varnost pri izmenjavi osebnih podatkov med čezatlantskim poslovanjem. Toda novi ameriški predsednik Donald Trump je s podpisom predsedniškega dekreta o obravnavi nezakonitih priseljencev vse skupaj postavil pod velik vprašaj.

Predsedniški odlok med drugim govori o tem, da varovanje zasebnosti velja samo za ameriške državljane in tujce s stalnim prebivališčem v ZDA. V edem od odstavkov piše, naj državne agencije (pri tem so mišljene NSA, FBI, CIA in podobne) za nedržavljane in nerezidente ne upoštevajo varovanja osebnih podatkov, ki ga zagotavlja zakon Privacy Act. Zasebnostni ščit je nekakšen podaljšek tega zakona za evropske državljane, da jih te agencije obravnavajo enako kot ameriške in ne vohljajo brez potrebe po njihovih podatkih.

Najprej nekaj besed o tem, kaj sploh zagotavlja zasebnostni ščit. Takole ga je ob sprejetju v sporočilu za javnost označila Komisija:

Ta okvir varuje temeljne pravice vsakogar v EU pri prenosih njegovih osebnih podatkov v ZDA, podjetjem, ki so pri poslovanju odvisna od čezatlantskih prenosov podatkov, pa prinaša pravno varnost.

Osnova je, da podjetja spoštujejo stroge predpise pri obdelavi osebnih podatkov, kar preverja ameriško ministrstvo za trgovino. Podatke lahko podjetja uporabljajo samo za tiste namene, za katere so jih zbrala in za katere so jim jih uporabniki odobrili. Podatke lahko hranijo le toliko časa, »kolikor je potrebno«, uporabnikom pa morajo transparentno razkrivati, katere podatke obdelujejo in kakšni so razlogi za to. Poleg tega imajo državljani EU po novem več možnosti za pritožbe in zahteve za odpravo kršitev. Za podjetja pa so pravila enotna in nobeno ni v boljšem ali slabšem položaju, kot se je lahko dogajalo v času nejasnosti, odkar je nehal veljati Varni pristan in do podpisa zasebnostnega ščita.

Kaj torej pomeni Trumpov dekret? V Evropski komisiji niso zelo zaskrbljeni. Poudarjajo, da zakon Privacy Act nikoli ni ponujal zasebnostne zaščite Evropejcem. In da je Komisija prav zato izpogajala zasebnostni ščit, ki dodaja to zaščito varovanja osebnih podatkov pri njihovem izvozu iz Evrope v ZDA. Poleg tega pa s 1. februarjem začne veljati krovni sporazum med EU in ZDA, zaradi katerega je ameriški kongres lani sprejel zakon, ki razširja zaščito iz zasebnostnega zakona (Privacy Act) tudi na državljane EU in jim omogoča dostop do ameriških sodišč. In kot poroča The Register, so pravni strokovnjaki opazili tudi dokument, ki ga je malo preden je Trump postal predsednik, podpisal odhajajoči državni pravobranilec. Ta pa našteva 26 držav in celotno EU kot države, za katere veljajo nekatera določila zasebnostnega zakona. Tudi ta predpis začne veljati 1. februarja. Kar bi lahko pomenilo, da bo zasebnostni ščit obveljal navkljub zadnjemu predsedniškemu odloku, vendar je vse skupaj nekoliko nejasno.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Matjaž Ropret
mm

Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani.
Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.

Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja