HTC U11: Lahko ga močno stisnemo, pa kaj potem!
Marjan Kodelja 17. julija 2017 ob 07:45

Videti je, da ima vsak nov telefon svojega asa v rokavu, pa najsi bo to dvooka kamera, zaslon prek (skoraj) cele površine ali modularni dodatki.  Niso vsi ti triki ničvredni. Dvojni fotoaparati omogočajo vsaj zanimive, če ne tudi uporabne učinke, »visoki« zasloni pa več pik in ožje telefone. Kam pa spada stranska občutljivost na pritisk, s katerim se ponaša HTC-jev U11?

Stisk je lahko krater ali dolg, za vsakega od njiju pa je mogoče nastaviti eno od vnaprej določenih možnosti. Prepoznava je kar v redu, samo spomniti se je treba, da je ta funkcionalnost na voljo.

Verjetno v anale zgodovine, čeprav glede na to, da je U11 odporen proti vodi, vidimo vsaj nekaj uporabnosti med podvodnim fotografiranjem. Stisk lahko sproži fotoaparat! Ni pa odveč pripomniti, da čeprav je HTC U11 prvi telefon tega izdelovalca, ki ne bo šel rakom žvižgat po padcu v vodo, tako kot njemu podobni, ni narejen za tovrstne dejavnosti.

Ne bi smeli soditi telefona le po eni možnosti, pa čeprav se nam zdi, da ne sodi med najbolj posrečene zamisli. Kajti glede na zaslon, zmogljivost, kamero, oblikovanje in izdelavo, torej po stvareh, ki dandanes nekaj štejejo, je verjetno najboljše, kar je HTC ponudil zadnja leta. Težava pa je, da je podobnih »tradicionalnih« telefonov kar nekaj in se bo zato težko odlepil iz povprečja. Tipično vprašanje, pred katerim se bo znašel kupec: naj kupim U11, ali raje iPhone, za katerega natančno vem, kaj bom dobil, ali pa Galaxyja S8, ki je lep, moderen in z v prihodnost usmerjenimi lastnostmi.

Po zmogljivosti v vrhu

Ni po zadnji modi, toda 5,5 palčni zaslon ločljivosti 2560 x 1440 točk je lep in dobro viden tudi v močnejši sončni svetlobi. V tem pogledu je opazen velik napredek v primerjavi z lanskim modelom HTC 10. Pričakovano procesor Snapdragon 835 uvršča HTC-jev izdelek med najhitrejše telefona ta hip, prav pride tudi 4 GB pomnilnika. 64 GB prostora za podatke pa nadgradi reža za kartice. Tradicionalno androidna preobleka Sense ne upočasnjuje, bi pa lahko uporabniku dajala malo manj “napotkov” na vsakem koraku. 12-milijonski zadnji fotoaparat z optično stabilizacijo (zaslonka f:1,7) je sposobna narediti dobre fotografije v (skoraj) vseh svetlobnih razmerah. Malce razočarajo le algoritmi za panorame in hdr, saj so razlike z njim ali brez majhne in rezultati slabši kot pri konkurenci. Tudi baterija je povprečna in brez superlativov. Do konca dneva zdrži, več pa od tankega in relativno majhnega telefona ne moremo pričakovati.

Lep, a umazan in spolzek

Za današnje potrebe primerno velik zaslon je »zavit« v ohišje iz kovine in stekla, kar zna biti hkrati njegova najboljša in najslabša plat. Priznamo, zadeva je na oko videti lepo, še posebej, ko se na steklenem hrbtišču prelivajo različni barvni odtenki. Opazna je tudi kakovost izdelave podrobnosti. Vsi stiki med različnimi materiali so namreč dodelani skoraj do popolnosti, kar pri takšni kombinaciji ni mačji kašelj. Po drugi strani pa ima tudi slabo plat. Je magnet za prstne odtise. Po nekaj urnem premetavanju telefona po rokah, se je na njem poznalo toliko odtisov, da je bilo že grdo. Steklo pa je tudi občutljivejše za praske in lom od kovine, da ne govorimo o občutku spolzkosti, ko ga držimo v rokah. Delno te težave omili preprost zaščitni ovitek, ki je dodan telefonu, a potem opisana »lepota« malce zbledi.

Z redno ceno 799 evrov se HTC U11 uvršča med dražje telefone, tam kjer je tekma za kupce najhujša in kjer je raznolikost med telefonu tudi največja. Apple je že leta razred zase, Samsung je letos naredil oblikovni preboj, LG ni daleč stran, Huawei pa poplavlja trge z več po zmogljivosti dokaj podobnih modelov (spomnimo se le Honorjev). Kako se bo znašel novi HTC je odvisno od morebitnih posebno ugodnih akcijah operaterjev. Lepota, kakovost izdelave in zmogljivost verjetno ne bodo dovolj.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov za edicije skupine Media24.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja