Koliko manjša godlja z obdelovanjem osebnih podatkov bi bila, če bi za facebooke in gmaile plačevali realno ceno
Matjaž Ropret 20. aprila 2018 ob 11:22

Kdor bo te dni zašel na facebook ga bo verjetno pričakal poziv, če ga še ni, naj pregleda določene nastavitve. Tega v Facebooku ne počno, ker bi se jim zdelo prav, ampak zaradi evropske uredbe o varstvu podatkov (General Data Protection Regulation, GDPR). Ta ameriško razumevanje obrača malce na glavo in od obdelovalcev osebnih podatkov zahteva, da pridobijo izrecno privoljenje uporabnikov (opt-in). Večina (ameriških) spletnih ponudnikov namreč deluje po obratnem načelu, da uporabnikom privzeto vključi kompletno zbiranje in obdelavo podatkov, potem pa naj v nastavitvah iščejo, kje se lahko odjavijo (opt-out), če se jim da. Zdaj Facebook ponuja »izstop« iz dveh sklopov podatkovnega rudarjenja.

Prvi sklop so posamezniku in njegovim »zanimanjem« prilagojeni oglasi. Facebook, tako je na zaslišanju pred ameriškim kongresom zagotovil tudi njegov ustanovitelj in prvi mož Mark Zuckerberg, oglaševalcem ne prodaja informacij o uporabnikih. Prodaja pa jim dobro poznavanje uporabnikov in, kot razkriva besedilo omenjenega pregleda nastavitev, spajanje teh informacij s podatki, ki jih dobijo od oglaševalcev. Ti namreč sledijo naše početje na spletu zunaj Facebooka. Tako lahko najbolj uporabljano družabno omrežje prikazuje posamezne oglase kar »najbolj primernim« potencialnim kupcem. Takole to predstavijo uporabnikom: »Oglaševalci se na Facebook obrnejo, da bi lahko dosegli skupine ljudi z določenimi lastnostmi; na primer ženske, stare od 18 do 34, ki jih zanima igričarstvo. Oglaševalcem lahko pomagamo pri tem, ne da bi jim povedali, kdo si.« V tem istem pregledu se je tako mogoče izpisati iz prikazovanja prilagojenih oglasov. Vendar se kasneje v pravih nastavitvah izkaže, da so še druge opcije, ki jih ta pregled ne zajema.

Ob tem pa Facebook opozarja uporabnike, da bodo oglasi potem »morda manj ustrezni zanje« in da to ne pomeni neobdelovanja njihovih podatkov. Samo občutek bo malo drugačen, ker mogoče ne bodo takoj videli reklam za točno tisto, kar so pred petimi minutami iskali na spletu ali o čemer so se pogovarjali s prijateljem. Osebno pa me prilagojeni oglasi tako ali tako motijo, ker nočem, da me zadeve, ki jih verjetno niti nisem iskal zato, ker bi jih hotel kupiti (ampak zaradi pisanja članka ali pač iz radovednosti), nato sledijo in nadlegujejo vsepovsod. Pa tudi nočem se zapirati v mehurček »zanimanja«, ampak rad vidim še kaj novega, nekaj, za kar še nisem vedel, da me zanima.

Drugo, iz česar se je mogoče odjaviti, je prepoznavanje obrazov. Kdor ima to opcijo vključeno ga facebook pozna in primerjav vse nove fotografije ali videe, na katerih se pojavi, z že prej znanimi in shranjenimi v bazi. Zakaj naj bi bilo to smiselno in koristno, Facebook porabi kar nekaj alinej. Naj se vsak sam odloči, ali bo to zase dopustil ali ne.

Zuckerberg je sicer v minulih tednih malo dvoumno odgovarjal na vprašanje, če nameravajo v korporaciji povsod, ne samo v Evropi, spoštovati GDPR. Ena od njegovih izjav se je glasila, da bodo to upoštevali »v duhu«. Ne pa eksplicitno. Glede na to, da so doslej vsi uporabniki, razen ameriških in kanadskih, imeli »pogodbo« s Facebookom Irska, kjer je sedež korporacije zunaj ZDA, bi za vse veljala nova uredba. Toda britanski Guardian je razkril, da Facebook milijardo in pol uporabnikov, v bistvu vse razen evropskih, prestavlja pod okrilje svojega glavnega sedeža v Kaliforniji. Tako bodo torej pod jurisdikcijo ZDA in zanje ne bodo veljala enako stroga pravila glede zasebnosti kot za državljane članic Evropske unije.

Vso to godljo z osebnimi informacijami bi lahko spletni ponudniki rešili, če bi za svoje storitve zaračunali primerno ceno. Lahko bi uporabnikom rekli nekaj v slogu:

»Storitev ti lahko ponujamo zastonj, ker na osnovi tvojih osebnih podatkov prodajamo ciljano oglaševanje. Za določen znesek na mesec pa se temu lahko izogneš in te oglasi ne bodo nadlegovali.«

Seveda bi to storili v precej manj neposredni obliki, a tudi na tak način ni videti kakšne pripravljenosti za tovrsten korak. Ta bi pomenil precejšen pretres v ustroju spletnih storitev in veliko vprašanje je, kakšen bi bil odziv množic. Kot stvari stojijo zdaj, pa se je treba zavedati, da nič ni zastonj in da za uporabo facebooka, gmaila, twitterja, instagrama, snapchata in še marsičesa plačujemo s svojimi osebnimi podatki. V resnici nismo stranke teh ponudnikov, ampak smo njihov proizvod, resnične stranke Facebooka, Googla in ostalih pa so oglaševalci. In še drugo – manj kot damo tem platformam, manj vedo o nas. Na vsakem posamezniku pa je, da se vedno znova odloča, kaj bo delil z drugimi in česa ne. Seveda pa je veliko večji problem, da nas poskušajo slediti tudi tam, kjer nočemo. Zuckerberg se je na zaslišanju namrdnil nad idejo, da bi delil informacijo, v katerem hotelu je prespal. Toda prav take podatke poskušajo, ne da bi jih mi sami s kom delili, iz lokacij telefona in še česa, izvleči spletni ponudniki in oglaševalci. Iz tega bi se bilo fino izpisati, pa se pretežno ne moremo.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Booking.com INT
Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja