Ko te »igrica« zasvoji in ustavi gospodarstvo!
Marjan Kodelja 16. aprila 2018 ob 06:57

Pisalo se je leto 1984. Globoko za železno zavezo je v Moskvi Aleksej Pažitnov razvijal računalniški program, »kiber« orožje, ki bo pretreslo svet in Zahodu prizadejalo več poslovne škode, kot jo je Iranu skoraj trideset let pozneje povzročil izraelsko-ameriški črv Stuxnet. Aleksej je ustvaril Tetris.

Tetris ni bila prva računalniška igra. Daleč od tega. Postal pa je prototip nove generacij iger, ki so igralce zasvojile. V takratnih jugoslovanskih podjetjih so ustanavljali interna tekmovanja in zaposleni, ki je imel največ doseženih točk, je bil nekaj podobnega kot »zaposleni meseca«. Idol v luči ostalih in kralj, ki ga je treba vreči s prestola. Ker takrat računalnik ni bil na vsakem delovnem mestu, je bila pred njimi prava gneča. Ljudje so glasno navijali in čakali, da se bodo lahko sami usedli za tipkovnico. Kako je to vplivalo na njihovo produktivnost, si lahko le mislimo. Igra je bila izjemno priljubljena in veliko igralcev je bilo z njo v trenutku zasvojeno. V ameriški računalniški reviji Computer gaming world so jo leta 1986 opisali z naslednjimi besedami: zavajajoče preprosta in zahrbtno zasvajajoča.

Igra je pozneje postal tudi predmet znanstvenih raziskav. Doktor Richard Haier je prišel do zanimivih odkritji. Opazil je, da je delovanje možganov med igranjem učinkovitejše. Možganske funkcije in dejavnost možganov se povečajo, poveča pa se tudi poraba cerebralne energije, merjeno s presnovo glukoze. Igralci Tetrisa so postali spretnejši, njihovi možgani pa so kazali nižjo porabo glukoze, kar je značilno za bolj učinkovito delovanje možganov. Že zmerno igranje Tetrisa (pol ure na dan tri mesece) izboljša delovanje spoznavnih možganskih funkcij, kot sta kritično razmišljanje in jezik, ter poveča debelino možganske skorje. Nam, ki smo pred skoraj tridesetimi leti podlegli skušnjavi in bili nekaj časa zasvojeni s Tetrisom, ni treba imeti slabe vesti. Nismo se igrali, trenirali smo možgane. Leta 2009 je oxfordska raziskovalna skupina pod vodstvom dr. Emily Holmes ugotovila terapevtske učinke te igre pri ljudeh, ki imajo »more«, ker so bili izpostavljeni travmatičnim stvarem. Igranje Tetrisa naj bi vplivalo na te spomine oziroma zmanjšalo število, kolikokrat so pomislili nanje.

S pomočjo preučevanja igralcev Tetrisa so prišli še do ene ugotovitve oziroma vpliva računalniških iger na ljudi. Tako imenovani Tetrisov učinek pomeni, da si možgani predstavljajo kombinacije likov iz igre, tudi ko igralec igre ne igra. Danes je splošno znano, da ima tak učinek večina iger, pa tudi nekatere ponavljajoče se dejavnosti življenja zunaj računalnika.

Tetris je tipična igra, ki je hkrati enostavna, in nima jasnega cilja (tudi ne vsebine) oziroma konca. Kar pomeni, da jo lahko vsak igra isti trenutek, ko sede za računalnik. Tudi najboljši igralec konča igro na ravni, ko se zadeva na zaslonu premika hitreje, kot se lahko odziva. A vseeno poskuša vedno znova, da bi naredil korak naprej. Pomembno je le, koliko točk uspe doseči. Vsak si prizadeva, da več kot ostali igralci. Zaradi tega te igra hitro zasvoji.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

 

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja