Ko so v ospredju ženske prsi in pištole
Marjan Kodelja 10. oktobra 2016 ob 17:13

Yulu Brynneru so se leta 1973 v filmu Zahodni svet zmešali tranzistorji v njegovih robotskih možganih, zato je začel pobijati nič hudega sluteče obiskovalce zabaviščnega parka. Kajpada smo tedaj utopično sanjarili o svetu, ki ga bodo roboti in umetna inteligenca polepšali, film pa je pokazal, da je možen tudi čisto drugačen scenarij. Robotom bo dovolj, da jih ljudi le za zabavo pobijajo oziroma jih imajo za spolne sužnje, zato so se odločili upreti. Ali pa je bil posredi le hrošč v programski opremi. Tozadevno danes menimo enako in komaj čakamo na izpopolnjene robote in programe umetne inteligence. Tokrat pa je istoimenska HBOjeva serija tista, ki nam bo morda odprla oči. Lahko pa jo jemljete tudi kot nedolžno zabavo, z veliko ubijanja za zabavo in ženske golote. Dober opis serije namreč poda kar eden od “človeških” likov, ki med vožnjo v park izjavi, da gre tam v bistvu za “joške in pištole”.

Nekaj malega pa bo treba vseeno povedati o filmu, kajti nekateri ga ne poznajo. Slika fantazijsko prihodnost parka za odrasle, kjer te lahko počnejo s človeku podobnimi roboti, kar si želijo. Ubijanje kar tja v tri dni in izživljanje spolnih fantazij v okolju divjega zahoda, evropskega srednjega veka ali rimske antike. Človek lahko robotu naredi, kar hoče, ta pa mu ne more škodovati. Kdo zmaga v dvobojih je torej jasno, roboti pa se takisto ne morejo upreti nobeni zahtevi. V osnovi je serija jako podobna, le da slika svet divjega zahoda. Park je odprt že tri desetletja, ima svoje skrivnosti in večji načrt, ki pa še ni znan, roboti pa so skoraj kot ljudje. Njihov snovalec, igra ga Anthony Hopkins, jim je dodal spomine, sanjanje in še kaj, ter jih stalno nadgrajuje, da so nam vse bolj podobni. Kakšen je njegov skriti načrt, pa še ni znano. Morda po zaključku prve sezone serije, za katero si HBO obeta, da bo večja od Igre prestolov, bo znanega več. Pod dveh delih pa je nekaj malega že znano, zato lahko povlečeno vzporednice z resničnim tehnološkim razvojem. Da nam bodo roboti kar se da podobni, bodo morali imeti umetno inteligenco, nad spomini resničnih ljudi. Robotom v seriji vsakič po zaključku vloge izbrišejo spomine, jih resetirajo, a nekaj jih zadržijo v podzavesti, da so njihovi odzivi čim bolj človeški. Očitno pa jih vedno ne morejo povrniti na tovarniške nastavitve, kajti takšne robote zaklenejo globoko v nedrje nadzorne zgradbe. Nekaj je šlo narobe, robot se je pokvaril. Oni, ki ostanejo, zaradi nadgradnje, ki se je razširilo med njimi, dobivajo prebliske prejšnjih vlog in vsaj Dolores, najstarejša med vsemi, je že ubila muho, In lagala nadzorniku, da ne more škodovati živemu bitju. Oder je torej postavljen, da se zgodba razvije v različne smeri.

Smeri pa so enake, kot one, o katerih razmišljamo vsaj dan, ko gre za tozadevne tehnikalije. Kaj bomo s človeku podobnimi inteligentnimi roboti, ko jih bomo enkrat znali narediti. Zagotovo ne bodo le delavci za tekočimi trakovi, tovrstni parki za odrasle so več kot možni. Zakaj pa ne, ko ne kršijo nobenih obstoječih zakonov. Ubijanje robotov po današnjem razumevanju stvari, je kot streljanje v tarče ali stare stroje. Takisto ni nobenih ovir za seks z roboti, če se le ne bodo preveč ločili od ljudi. Ampak skrajni cilj je verjetno nekje druge. Ako velja teza, in to je ena od možnosti skritega načrta v omenjeni seriji, da lahko umetna inteligenca deluje nad spomini resničnih ljudi, potem je cilj jasen. Nesmrtnost v robotskem telesu in duša v robotskih možganih. To ne bo Data iz Zvezdnih stez, temveč jaz ali vi, ki bomo obstajali za vekomaj oziroma, vsaj dokler ne bo zmanjkalo energije. Morda pa se motim in se bo robotom tudi v seriji, kot v filmu “zmešalo” in bodo prevzeli nadzor nad parkom ter pobili vse živo. Večino kart je namreč še skritih.

 

Sorodno

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov za edicije skupine Media24.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja