Kje so Motorola in vsi ostali izzivalci Samsunga, Huaweija in Appla?
Matjaž Ropret 16. novembra 2017 ob 11:03

Slovenski trg mobilnih telefonov se je skrčil in skoncentriral na tri glavne akterje – Samsung, Apple in Huawei. Nekje za njimi še brca in se menda malo pobira LG, povsem sta omagala HTC in Sony, »kitajci«, kot so Oppo, Vivo, Xiaomi in ZTE se resno k nam še ne spuščajo, skoraj vsi poskusi zunaj omenjenih pa so se za zdaj precej klavrno končali ali pa životarijo. Med tem je najbolj škoda Alcatela in Lenova, vključno z Motorolo.

Ob vsej množici proizvajalcev in znamk pametnih telefonov je kar malo neverjetno in žalostno, da je resna izbira zreducirana na peščico imen. Še posebej, ker bi večja izbira lahko spodbudila kupovanje mobilnikov v prosti prodaji. Obstaja veliko modelov v nižjem (150-300 evrov) in srednjem cenovnem razredu (300-500 evrov), ki jih v Sloveniji ni mogoče kupiti, razen pri kakšnem sivem uvozniku. So pa zelo zanimivi in dobra alternativa precej dražjim izdelkom pri nas najbolj čislanih znamk. Pri teh je treba marsikdaj odšteti kar sto do dvesto evrov več za podobne strojne lastnosti. Ker pa so pri operaterjih, se z njimi »delajo količine«, in trojica iz uvoda po moji oceni obvladuje kakšne tri četrtine trga, ki na leto v Sloveniji že dolgo obsega približno 600 tisoč telefonov.

Zakaj so poniknili vsi ostali nekdanji pomembneži, novincem pa ne uspe nikakršen preboj? Za Nokio je precej jasno. HTC je nehal vlagati v oglaševanje ter odnos z operaterji in uporabniki, zato se je povsem izgubil. Ne samo v Sloveniji. Podobno Sony, oba pa ves čas tepe še cenovna nekonkurenčnost. LG od G3 ali mogoče G4 preprosto nima posebej atraktivnih izdelkov, ne v višjem ne v nižjih segmentih, kjer ga je dodobra izrinil Huaweijev Honor. Kar nekaj kupcev pa se za 150 ali 200 evrov verjetno raje obrača k naročanju Xiaomijev in drugih »kitajcev« po spletu.

Lenovo je s precej pompa vstopil na trg pred dvema letoma in pol, potem so bili kakšne pol leta njegovi telefoni v akcijah povsod, celo pri ponudnikih električne energije, nakar je prvoten zanos izhlapel in nove generacije izdelkov so Slovenijo pretežno obšle. Res je, da niti na globalni ravni podjetje ni imelo kakšnega večjega hita, ampak modeli, kot je P2, so v tujini vseeno kar priljubljeni med tistimi, ki iščejo najboljšo vrednost za zmerno ceno, se pravi kakšnih 200 evrov brez vezave. Lani je podjetje še enkrat poskusilo, takrat z izdelki Motorola, ki so tudi v lasti kitajske korporacije. Spet so bile napovedi smele, ampak nič kaj zagnano oglaševanje in osredotočanje na napačne modele ni dalo rezultatov. Nato so letos modeli Moto izostali. Predstavniki Lenova so večkrat zagotavljali, da G5, Z2 Play in druščina prihajajo zdaj zdaj, pa jih še vedno ni ne pri operaterjih ne pri klasičnih trgovcih. Glede na to, da smo že sredi novembra, jih niti ne pričakujem. Kar pa je škoda, ker je družina G5 ponuja enega najboljših razmerij med ceno in kvaliteto, Moto X4 pa je izjemno obetaven telefon srednjega razreda, po tujih testih z veliko pozitivnimi in skoraj nobeno negativno lastnostjo.

Telefone Alcatel in mnoge druge pretežno videvamo na sejmi v tujini, v slovenskih trgovinah precej redkeje.

Alcatel je ves čas nekako sramežljivo prisoten, večinoma s cenejšimi modeli, ampak nikoli s kakšno konkretno akcijo. Res je, da nasploh tej znamki zadnje čase nekoliko pohaja sapa, saj so druge kitajske veliko bolj propulzivne in z zanimivejšimi izdelki. Francoski Wiko se prav tako občasno kje pojavi, a ne prav resno in celovito. Enako Asus, ki je s prenosniki kar uspešen, telefone pa, podobno kot Lenovo, obravnava bolj kot postransko dejavnost. Večkrat je na trg vstopal Coolpad, pa nato vsakič zelo hitro obupal. Verjetno tudi zato, ker razmere v podjetju nasploh niso najboljše. Najbrž pa so tudi ugotovili, da so slovenski trgovci in kupci zahtevni. Nekoč so se pri Tušmobilu pojavili celo izdelki Meizu, a tudi precej hitro poniknili.

Jasno je, da brez konkretnega vložka v oglaševanje, odnose z operaterji, poprodajne storitve in še kaj, ni mogoče dosegati rezultatov. Zelo očitna je razlika med Huaweijem, ki je v zadnjih letih investiral veliko denarja v osvajanje tržnega deleža (tudi) v Sloveniji, in Lenovom, ki teh evrov ni dal na stran, in ga tako ni nikjer. Vendar ne verjamem, da ni potenciala. Dobre izdelke se za pravo ceno vedno da prodajati. Seveda znamka nekaj pomeni in se je težko boriti proti uveljavljenim igralcem, ki samo zaradi svojega imena prodajo več tisoč telefonov vsak teden ali mesec. Toda najlažje se je izgovarjati, da ni denarja za naskok na vsaj del pogače. Priložnost dejansko že dolgo ni bila tako dobra, ker je, kot rečeno, konkurenca res skrčena. In če ne gre pri operaterjih, je mogoče vredno poskusiti z dobrimi cenami pri spletnih trgovcih. Samo uporabnikov HoT-a in Boba, ki večinoma kupujejo telefone v prosti prodaji, je več kot sto tisoč. Pa tudi marsikdo ob uporabnikov glavnih operaterjev ne želi vezave in tudi ne namerava plačati izjemno visoke cene za telefon.

Zagotovo omenjena podjetja vedo še kaj več od mene in jim je jasno, kaj vse je še potrebno za tekmovanje s Samsungom in Applom. Vseeno pa imam občutek, da razen pri peščici izzivalcev ni prepotrebnega naboja in želje. Vsi imajo druge posle (prodajo računalnikov, strežnikov, omrežne opreme in kdo ve še česa), od katerih očitno dokaj dobro živijo, s telefoni pa se ukvarjajo bolj po službeni dolžnosti ali še toliko ne. Kar je veliko škoda. Tako zanje, še toliko bolj pa za kupce.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Matjaž Ropret
mm

Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani.
Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.

Matjaž Ropret - prispevki
1 komentar

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja