Matjaž Ropret 14. decembra 2016 ob 08:30

Kakšna je sploh razlika med enim in drugim modelom televizorja? Kratice so pogosto zelo podobne ali celo enake, na vseh teče isti operacijski sistem, po možnosti celo z enako strojno osnovo, ločljivost zaslona je zdaj pri skoraj vseh 4K, mnogi podpirajo HDR. Pa vseeno je slika lahko na dražjem bistveno drugačna kot na cenejšem, ker je sam zaslon toliko bolj kakovosten. Primerjali smo dva modela Philips – PUS6401 in PUS6501. Oba proizvajalec TP Vision uvršča v srednji razred (t. i. serija 6, pod njo sta še seriji 4 in 5, nad njo 7 in 8) in cenovna razlika med njima ni velika, pri večini trgovcev približno 150 evrov. Mi smo skupaj postavili 55-palčna primerka in nanju začeli pošiljati identične vsebine. Kaj smo ugotovili lahko preberete spodaj in si ogledate na videu.

Glavna razlika med tema modeloma je v osveževanju zaslona. Pri 6401 je oznaka 50 Hz, dražji 6501 pa ima 100-herčni zaslon. Kar pomeni, da prvi lahko v sekundi prikaže dvakrat toliko sličic, kolikor jih ima običajno video (25 oz. 24 v filmskem zapisu), drugi pa štirikrat toliko. Sodobni televizorji namreč že nekaj časa izračunavajo vmesne slike pri hitrih prehodih, da ti na zaslonu izgledajo bolj gladko. Brez tega bi slika »cukala«, prehod kamere (v žargonu švenk) bi bil zatikajoč se, kot bi skakali iz slike v sliko.

V rumenem oblačilu in v vratih za levim akterjem se dobro vidijo razlike v presvetljenosti in prikazu podrobnosti v temnih delih motivov.

Osveževanje je najbolj pomembno pri športnih prenosih ali v akcijskih filmih in podobnih hitro premikajočih se scenah. Tudi če pri zaslonu s 50-herčnim osveževanjem nastavimo najvišje popravljanje gibanja, taki kadri še vedno niso povsem gladki. Dražjemu modelu hitri premiki kamere ne delajo težav, mogoče se vmes rahlo izgubljajo detajli, ampak vseeno je bistveno udobneje gledati tako lepo tekočo, kot pa tresočo sliko. V časih zaslonov full hd so nekateri imeli tudi 200-herčno osveževanje, pri 4K pa je taka tehnologija za zdaj prezahtevna in predraga, zato se je treba zadovoljiti s 100 herci in naprednimi algoritmi za gladke premike. Vsekakor pri 6501 ni nobenega zatikanja, pri cenejšem pa je odvisno od vsebine. Nekatere izgledajo v redu, druge pa ne.

Dražji model tudi drugod pokaže svoje odlike. Dinamični razpon je večji, kar pomeni, da je manj presvetljenih delov motivov in da je v temnih opaznih več podrobnosti. Razlika ni enormna, tudi pri cenejšem je slika za nezahtevnega gledalca čisto v redu, a se ob primerjavi vseeno vidi večja kakovost 6501. V videu so razlike jasno opazne. Dražji model ima tudi večji barvni razpon, še posebej pri rdečih odtenkih, pa tudi pri zelenih se kar opazi razlika. Sploh pri rdečih je na cenejšem ekranu vse zelo podobno, na dražjem pa je v določenih testnih motivih lepo viden razpon od skoraj oranžne do rdeče.

Desni zaslon prikaže večjih razpon barv, pri levem so vse vžigalice skoraj enake barve.

Način HDR, ki sliko še dodatno posvetli in izboljša razmerje med svetlimi in temnimi predeli kadrov, tudi pokaže večje sposobnosti dražjega modela. Ta je zmožen prikazati svetlejšo sliko, ki pa kljub temu nima težav s presvetljenostjo, kar je občasno opazno pri 6401. Slika HDR je v vsakem primeru boljša kot »običajna«, a oba modela podpirata osnovni način visokega dinamičnega razpona in sta omejena z zaslonsko tehnologijo, zato bi se pri dražjih modelih pokazala še večja dobrobit tehnologije HDR. Ob vsebini, ki je z njo tudi posneta, seveda.

Razlika v prikazu slike je vsaj v tem kakovostnem razredu precej večja kot v ceni. Zato se po našem mnenju splača odriniti kakšnega stotaka več za boljšo, bolj gladko in barvito sliko. Šele nad tisoč evri se potem razlike začnejo manjšati in je smiselnost cenovnih skokov, ki so tam tudi večji, že bolj vprašljiva.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja