Kia Rio: Premalo drznosti in napredne opreme
Matjaž Ropret 22. septembra 2017 ob 09:15

Trend je očiten. Mali avtomobili postajajo vse večji in ponujajo skoraj toliko prostora kot so ga kakšno desetletje nazaj za razred večji modeli (z eno besedo golf). Vanje vse hitreje prodira tehnologija moderne infozabave in vozniških pomočnikov. Še vedno je to tudi najbolj množičen in prodajan avtomobilski razred, navkljub vsem cestnim terencem. Je pač najbolj dostopen za množice. Ne postavlja pa mejnikov, vedno gre zgolj za posvojitev že znanega, naj bo tehnologij ali oblikovanja. Povsem enako velja za novo Kio Rio.

Korejska znamka se z modelom Rio trudi že dolgo, pa ji z njim kar ne uspe kakšen večji preboj. Če malo pokvarim dramaturški lok tega opisa, lahko že zdaj izdam, da bo verjetno podobno ostalo tudi s to novo izdajo. Razen, če v kratkem s kakšnim popravkom in opremsko nadgradnjo ne izboljšajo nekaterih očitnih pomanjkljivosti, ker je osnova pravzaprav čisto v redu. Le kriminalno neizkoriščena je in tudi premalo izpiljena.

Na zunaj se mi je pravzaprav prejšnja izvedba Ria zdela bolj zanimiva, še posebej zadaj je izgledala bolj dramatično, možato, malce je izstopala. Zdaj je oblikovanje bolj konservativno, najbrž zato, da bi ugajalo širšemu krogu kupcev. Ampak mislim, da bi bila boljša strategija nekako pritegniti poglede, kot poskuša Citroen zabavnim, barvitim C3. Toda če je zunanja podobna vsaj zanimiva, znotraj potnike pričaka precejšnja sivina in korektno, ampak ne pretirano izrazito oblikovanje. Vse je funkcionalno, prostora je precej za avto nižjega razreda, celo materiali se zdijo kar kakovostni, kolikor je taka plastika lahko kakovostna, kakšno vihravost pa bodo zaman iskali. Rio je zelo očitno namenjen nezahtevnemu prevažanju, nikakor kakšnemu uživaštvu, še manj nastopaštvu.

Vožnja je pravzaprav zelo spodobna. Rio se zdi odrasel, daje občutek večjega avta, z osnovnim motorjem podvozje ni nikoli niti blizu svojih meja, suvereno gre skozi ovinke in čez luknje. Te v bistvu požira celo lepše kot nekatera večja vozila, na misel mi pride prav Kiin lastni Niro. Mislim, da se nad udobjem nihče ne bo pritoževal. Klientela, ki bi pogrešala dinamičnost in kakšen resen povratni občutek na ovinkasti cesti, to dvoje Kiin malček komaj zaznavno nakaže, pa bo verjetno tako ali tako že osnovi iskala svojega aduta kje drugje.

Vsaj pri motorju se da – končno! – izbrati novi litrski turbinsko podprti trivaljnik. In doplačilo zanj, natančno tisoč evrov, ni pretirano. Sam sem pač vozil osnovno možnost, 1,25-litrstki atmosferski štirivaljnik. S svojimi 84 konjskimi močmi ni čisto preslaboten, vseeno pa bi vsaj na avtocesti pa tudi na kakšnem klancu zelo prav prišla pomoč ali od turbine ali od kod drugod. Menjalnik je izračunan tako, da do tretje prestave avto izpade precej poskočen. Potem pa ga v četrti hitro zmanjka in od tam naprej ni nobene živahnosti, pospeškov in hitrosti več. Kilovatov in navora je pač premalo. Poraba, ki bil bližje sedmim kot šestim litrom, pa se mi tudi ni zdela kaj posebej spodbudna. Upam stavit, da pri turbinskem mlinčku ni nič višja, raje nižja. Zato se mi zdi, da je jasno, kaj izbrati.

Raje ne pomislim, kakšne so cenejše izvedenke, v najboljši opremi pa je vendarle vsaj vgrajena »tablica« na sredini armaturne plošče. Ne ravno moj najljubši oblikovalski prijem, a tu niti ne štrli popolnoma ven in na njej je Kiin precej posrečen infozabavni sistem, kot ga, z malo večjimi zasloni, poznamo že z večjih modelov korejskega podjetja. Upravljanje je enostavno, še posebej zato, ker se med razdelki voznik ali sopotnik sprehaja s tipkami ob zaslonu (ne pod njim, kot denimo pri Niru). Saj kakšne posebnosti v funkcionalnostih ni. Radio (z DAB+!), večpredstavnostni predvajalnik, kar vključuje pošiljanje vsebin čez bluetooth, telefonija, navigacija. Je pa vse dovolj pregledno, z všečno grafiko in nezapleteno.

Na zaslonu se prikaže tudi pogled iz kamere zadaj in ta je prav tako standarden. S črtami za pomoč in v dovolj dobri ločljivosti, da je v pomoč. Prav tako sta na voljo sistema Android Auto in Apple Car Play, ki pa sta v bistvu odveč. V Sloveniji uradno deluje le drugi, pa tudi ta ne prinaša nič omembne vrednega, česar ne bi že vgrajeni infozabavni sistem, vključno z navigacijo. V čem drugem znanstvenofantastičnem pa voznik ne more uživati. Večji zaslon namesto merilnikov ali prosojen zaslon sta rezervirana za večje in dražje avte. Potovalni računalnik je klasičen s sivinskim zaslonom. Kot rečeno, Rio nikjer ne premika mej, samo v cenovno konkurenčen paket združuje to, kar že poznamo in počasi začenjamo zahtevati tudi v cenejših avtih.

Verjetno bo Kia s Stonicom, ki se bo postavil ob bok Capturju, Peugeotu 2008 in podobnim malim križancem, pokazala kaj več ambicij. In upam, tudi vgradila kakšen asistenčni sistem. Rio celo v najdražji opremi nima niti enega, še dokupiti se ne da ničesar. Samodejno zaviranje v sili, prepoznava peščev in prometnih znakov, držanje voznega pasu, radarski tempomat in vse ostale podobne pritikline bodo še nekaj časa za voznike Ria samo nedostopne tehnologije. Saj tudi marsikateri tekmec serijsko nima vgrajene nobene, a je mogoče vsaj naročiti paket z dvema ali tremi. Določeni, kot sta Seat Ibiza in Ford Fiesta, pa se že v osnovi ponašajo vsaj s kakšno. Če želi Kia ohranjati svoj marketinški slogan – po mojem mnenju bi se ga sicer morala že zdavnaj znebiti –, bo morala poskrbeti, da bodo njeni izdelki imeli tudi kaj aktivne varnosti. Tu jo namreč tekmeci konkretno prehitevajo. Podobno je pri žarometih. Dnevne »ledice« v zgornjih dveh opremah je vse, kar je na voljo, o ksenonskih žarometih ali polni rešitvi s svetečimi diodami ni ne duha ne sluha.

Tako je v seštevku Rio neizkoriščena platforma in (skoraj) zapravljena priložnost. Je popolnoma kompetenten avto, a tudi popolnoma vsakdanji. Tak, kot smo jih videli že nič koliko. Osnova ni napačna in mislim, da so pri Kii sposobni več. Tukaj izgleda, da kot da je ta model najbolje prodajan v razredu, z zvestimi kupci, in se niti ni treba bolj potruditi. Če bi računali na potrošnike, ki se jim vse bolj tehnološko naphani malčki zdijo predragi, pa bi morali Ria ponuditi še za kakšnega tisočaka ceneje, ker zdaj velike cenovne razlike bo najbolj naprednih ni. Očitno v podjetju večino energije in napora usmerjajo v terence in morda še v športne kupeje. Rio je drugotnega pomena, kar se navsezadnje vidi pri končnem izdelku. S Stonicom, na katerega resno stavijo, bodo morali pokazati bistveno več.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Matjaž Ropret
mm

Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani.
Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.

Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja