Kateri vodotesni fotoaparat naj kupim?
Alan Orlič 6. julija 2017 ob 11:15

Kompaktni fotoaparat je lahko tudi dvoživka. Taka, ki gre brez težav pod vodo. Ne le preizkusit njeno mokroto, ampak tudi zajemati spodobne fotke. A naj bo takoj jasno – žepna igrača za nekaj sto evrov ali digitalni zrcalno refleksni fotoaparat v resnem podvodnem ohišju z dodatno osvetlitvijo za nekaj tisoč evrov ne bosta dala istega rezultata. Bo pa prvi več kot zadovoljivo opravil delo tam, kjer se je življenje na Zemlji začelo, v plitvinah.

Mobilniki so močno oklestili izbiro kompaktnih vodotesnih fotoaparatov, predvsem srednji razred, ki ga pravzaprav ni več. Na eni strani sta Panasonic in Nikon s svojima vstopnima modeloma, na drugi Olympus in Nikon z vrhunskima. Na srečo vmesni prostor zapolnijo akcijske kamere, ki so v resnici bolj kamere kot fotoaparati, a tudi kot slednji se velikokrat dobro znajdejo, predvsem pod vodo zaradi širokega kota. Poleg tega se najde še kakšna stara zaloga Canonovih, Pentaxovih in Fujifilmovih fotoaparatov. A novosti je na žalost malo. Po kakovosti fotografij so vodotesni modeli primerljivi z običajnimi žepniki, večjih odstopanj pri naših preizkusih nismo opazili. Proizvajalci tudi ne uporabljajo več notranjega zuma z zrcalom, kar je poslabšalo kakovost posnetkov.

Pri vodotesnemu fotoaparatu oziroma akcijski kameri je najprej pametno razmisliti, za kaj in kako se bo uporabljal. Bo uporaba strogo namenska ali splošna? V prvem primeru so akcijske kamere skoraj bolj uporabne, v drugem je fotoaparat pravo orodje. Če bo šlo za priložnostno igračo, potem je cena glavni faktor in tu prideta v poštev le Panasonic FT30 in Nikon W100, oba staneta okrog 150 evrov. Cenovna razlika je zelo majhna, ima pa Panasonic krepko širši kot  (25 mm) in za mišjo dlako daljše teleobmočje. Ravno zaradi širšega kota je Panasonic zanimivejši, razen če pripadnost določeni znamki ne igra pomembne vloge.

Olympus TG-4 (oziroma 5) in Nikon AW130 sta resna igralca na odpornem področju z dokaj podobnimi tehničnimi lastnostmi. Oba pričneta široki kot pri 24 oziroma 25 mm, Nikon zaključi pri 120 mm, Olympus pri 100 mm. Glavna razlika je v začetni zaslonki, Olympus je za eno zaslonko boljši, kar se pozna tudi pri ceni, je skoraj stotaka dražji. Poleg tega ima Olympus kar nekaj dodatkov za fotoaparat, recimo dodatni širokokotni nastavek, makro bliskavico in obročasto vodilo za LED-luč. Za makro fotografijo sta zadnja dodatka dokaj uporabna, medtem ko širokokotni nastavek naredi fotoaparat velik in neuravnotežen. Omenimo še najnovejši Nikon W300, ta bo zanimiv za tiste, ki jim je pomembno snemanje videa v razločljivosti 4K. Je pa zaradi tega cena skorajda poravnana z Olympusom TG-5, ki je prav tako že vstopil v ero 4K.

Izbira je znova stvar uporabnika oziroma cene, a nekako bi zaradi dodatnih možnosti vseeno raje stavil na Olympusa. Canon D30, Panasonic FT5 in Fujifilm XP120 so si dokaj podobni, a glavna težava pri vseh je začetni kot objektiva, ki se prične pri 28 mm. Že 24 mm je pod vodo bolj kot ne teleobjektiv, 28 mm je še ožji. Se pa to pozna na ceni, Fujifilmovo podvodno igračo se da dobiti za okoli 200 evrov ali manj.

Akcijske kamere znajo biti odličen nadomestek za fotoaparat, če si zadovoljen z eno goriščnico in tako rekoč minimalnim naborom možnosti. Za fotografe še vedno največ ponuja Gopro, ostali se raje posvečajo videu. Pravzaprav s tem ni nič narobe, saj je ločljivost 4K dovolj dobra za izdelavo posnetkov ne le za domači album, ampak tudi za kakšno povečavo.

Za konec pa težkokategornika, Leica X-U in Nikon 1 AW 1. Prvi je edini vodotesni kompaktni model s tipalom velikost APS-C in ceno, ki pristoji mali rdeči piki. Drugi je Nikonov poizkus spraviti serijo 1 z uporabnim enopalčnim pod vodo. V osnovi odlična zamisel, a ji manjka objektivov, če nič drugega.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Alan Orlič
mm
Alan je s pisanjem člankov začel leta 1997 za revijo Moj mikro. Pokrival je programsko in strojno opremo, nazadnje predvsem digitalno fotografijo in vse, kar je povezano z njo. Članke je pisal tudi za druge medije, kot so Svet in ljudje, Joker in Delo. Trenutno si služi kruh kot informatik, ki upa na boljše čase za slovenske pisce tehnoloških člankov.
Alan Orlič - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja