Katerega Macbooka naj kupim, če sploh?
Matjaž Ropret 13. marca 2018 ob 08:47

Se splača Macbook Air za devetsto evrov (ali »jurja«, odvisno, za kakšno ceno je trenutno v akciji), je vprašanje, ki je v zadnjem času kar pogosto na dnevnem redu. Pa tudi podvprašanje, ali je vredno odšteti nekaj sto evrov več za Applov prenosnik namesto hardversko primerljivega s sistemom Windows. Zato je čas, da podrobneje razčlenimo Macbooke in pogledamo, kateri je za koga. In seveda, ali so sploh vsi dober nakup.

V osnovi Apple ta čas prodaja tri različne prenosnike. Na dnu pahljače je Macbook Air, eden od začetnikov trenda tankih in lahkih računalniških spremljevalcev. Na vrhu je Macbook Pro v različnih izvedbah za zahtevnejše kupce, predvsem za tiste, ki jim je to resno delovno orodje. V sredini pa je šminkerski Macbook (brez dodatne oznake), izjemno tanek in lahek kot peresce, lep v vseh pogledih in dobavljiv v največ različnih barvah, a ne pretirano zmogljiv. Pri vseh pa je morda najbolj privlačen del programska oprema. Operacijski sistem MacOS ponuja izvrstno integracijo z ostalimi Applovimi napravami in je zelo dobra platforma za urejanje fotografij, montiranje videa, spletno ustvarjanje in še marsikaj. Precej programov je že prednameščenih, uporabniki pa so tudi deležni brezplačnih nadgradenj še dolgo po nakupu računalnika. Če prihajaš iz okenskega okolja, se je treba malce privaditi tipkovnici in njenim bližnjicam.

Macbook Air bi bil lahko še vedno super izbira

Macbook Air je v osnovi še vedno dober, a po vgrajenih komponentah nekoliko zastarel.

Po upokojitvi »klasičnega« Macbooka je Air zasedel mesto Applovega računalnika za množice. Toliko so ga pocenili, da s približno tisoč evri ali v akcijah celo nižjo ceno, vsaj v vstopni konfiguraciji ne deluje zastrašujoče nedostopen. Oblika je že več kot pet let enaka in v bistvu še vedno odlična in predmet posnemanja. Čeprav se proizvajalci počasi odmikajo od tako ekstremno zašiljenih dijaznov, večina novejših modelov ima manjšo razliko med najbolj »debelim« in najtanjšim delom ohišja, to pri drugih ni več tako zelo »v konus«. Toda Air kljub vsemu (še) ne deluje zastarelo, ima tudi odlično tipkovnico in sledilno ploščico in pa lep nabor priključkov, sicer še brez USB-C, a zato s priljubljenim magnetnim Magsafe za polnjenje. Je tudi zelo lepo prenosljiv s svojo tanko, elegantno linijo – debelina zaprtega je 1,7 cm – in 1,35 kg mase. Te lastonosti so vse super in še vedno ne ponujajo vsi konkurenti tako koherentno zloženega paketa. Vendar smo zdaj prišlli do treh težav, ki jih nikakor ne moremo spregledati.

Prva, ne največja, je dejstvo, da je v akcijah vedno model s samo 128 GB diska SSD. S tem se za vsakdanjo uporabo da živeti, toda sprijazniti se je treba, da na prenosniku ne bo skoraj nobene dodatne vsebine, razen programov in nekaterih najnujnejših datotek. Vse fotografije, videe in ostalo bo treba nalagati in odlagati na zunanje diske. Z 256 GB se namreč cena povzpne na več kot 1400 evrov in to je preveč, tako z vidika cenovne razlike kot nasploh za tak računalnik v letu 2018.

Toda oblika mu daje še veliko potencialnih let življenja.

Druga pomanjkljivost je procesor. Ta je sicer pri modelu, ki ga ponavadi izpostavljajo in bi bil tudi edini pogojno vreden nakupa, nazivno core i5. In Apple ga je pred časom celo posodobil za eno generacijo. Ampak verjetno samo zato, ker je Intel prenehal izdelovati čip četrte generacije. Tega niso izkoristili za prehod na kaj novejšega, ampak so se odločili za procesor pete generacije, kar pomeni, da je danes tri generacije ali kakšnih pet let v preteklosti, vmes pa smo doživeli precejšen napredek tako v hitrosti kot v energijski učinkovitosti. Če bi Air imel vgrajeno vsaj sedmo generacijo procesorjev core, bi bila situacija povsem drugačna.

Toda zame največje razočaranje pri tem računalniku je zaslon. Povsem naravnost mogoče še izgleda lep in barvit, toda skoraj vsak današnji prenosnik za »jurja« ga konkretno prekaša. Kot prvo ima nizko ločljivost (1440 x 900), saj bi pri 13-palčnem ekranu pričakovalu vsaj polno visoko ločljivost (1920 x 1080). Potem so tu povprečni vidni koti in nenazadnje še dokaj debeli robovi okrog samega zaslona. Lahko bi bil večji ali pa bi lahko zmanjšali celoten prenosnik. Z nekaj nadgradnjami bi bil Macbook Air lahko še vedno odličen in marsikje najbolj priljubljen prenosnik. Tako pa ostaja izdelek, ki je bil nekoč skoraj sinonim za »ultrabook«, zdaj pa ga je težko še priporočati kot dober nakup. Pa ne, ker bi bilo z njim v osnovi kaj dosti narobe, ampak zato, ker se je svet zelo premaknil naprej v zadnjih letih, in je zdaj na voljo marsikaj z modernejšo tehnologijo za podoben denar.

Macbook za obsedence s slogom

Mali in tanki Macbook se bolj primerja z iPadi (Pro) kot z drugimi prenosniki.

Neuradni naslednik Aira, dizajnerski Macbook, je nekaj povsem drugega. To je računalnik, ki ga lahko pospraviš v vsako torbico in se sploh ne sprašuješ, če bi ga vzel s seboj, ker se tisti kilogram komaj pozna. In pravzaprav odločitev ni med njim in kakšnim drugim prenosnikom, ampak je po Applovo glavna alternativa iPad Pro. Izbira med klasično ali sodobno pojavo računalnika. Zaradi operacijskega sistema MacOS, krmilnih naprav (sledilne ploščice, miške, …) in večje stabilnosti pri tipkanju v naročju je za resno delo Macbook še vedno v prednosti pred iPadom. Nisem pa prepričan, da ga kaj dosti prekaša po zmogljivostih. Osnovan je na Intelovih procesorjih, ki so nekoč imeli oznako core m in najšibkejši jo ima še vedno (core m3), toda pri drugih dveh poskušajo z oznakama i5 in i7 dajati vtis, kot da gre za zmogljiva čipa. Vendar črka y z oznaki razkriva, da je to v resnici ultravarčna različica, ki lahko samo na kratko, morda minuto ali dve naenkrat, deluje približno tako hitro kot pravi i5 oz. i7, sicer pa je opazno počasnejša. Kar se pri nekaterih  opravilih, denimo brskanju po spletu, ne pozna, pri drugih, kot je obdelovanje fotografij, pa zelo. Zaradi ostalih komponent (hitrega pomnilnika in diska) je računalnik prijetno odziven, toda pri zahtevnejših in dolgotrajnejših nalogah se pozna pomanjkanje »konjskih moči«.

Vendar to mogoče niti ni poanta tega prenosnika, čeprav bi za 1600 ali 1900 evrov seveda kupec pričakoval spodobne zmogljivosti, ki pa jih ne dobi, niti z »i5« pri dražjem modelu. Kajti marsikaj drugega je naravnost odlično. Zaslon je res lep, izdelava na najvišjem nivoju, sledilna ploščica velika (glede na majhnost prenosnika) in natančna, trajanje baterije presenetljivo dolgo. Malce manj navdušeni so uporabniki nad tipkami z malo hoda, čeprav so tipkovnico po začetnih kritikah v drugi generaciji občutno izboljšali. Žal pa trmasto vztrajajo pri enem samem priključku USB-C, tako da je razdelilnik, ki iz tega pričara še kakšen običajni USB-A, izhod hdmi ali displayport, čitalnik kartic in podobno kar obvezna oprema. V glavnem – razmerje med ceno in zmogljivostmi je pri Macbooku konkretno slabše kot razmerje med ceno in slogom. Kdor ima denar, da si kupuje slednjega, kar. Vsi ostali pa lahko v razredu med tisoč petsto in dvatisoč evri ali tudi za manjšo vsoto omislijo kaj precej bolj smiselnega.

Pro za resno delo

Je to Macbook Pro? Spet je odvisno od potreb, ni pa dvoma, da je to precej resnejši računalnik. Seveda tudi večji, debelejši, težji, a v 13-palčni izvedbi še vedno čisto lepo prenosljiv (1,37 kg), 15-palčni je bolj »stacionaren« (1,83 kg). Se je pa tu treba odločati med različnimi možnostmi. Ne samo glede velikosti, pri manjšem je tudi izbira med »osnovno« različico s samo dvema priključkoma USB-C in brez dotikabilnega pasu (touch bar) med tipkami in zaslonom, kjer se prikazujejo različne bližnjice in podobno, in pa modelom s tem trakom ter štirimi priključki. Slednji ima tudi hitrejši procesor, več diska, boljši grafični čip in tako naprej. Prav veliko razlogov za nakup Pro-ja brez »touchbara« v resnici ni. Že začetna različica z zgolj 128 GB diska stane 1600 evrov, povečanje na 256 GB k ceni doda kar tristo evrov. Sumim, da tega prenosnika Apple ne bo več dolgo ohranjal v ponudbi, ampak se bo povsem osredotočil na tiste s trakom za dotikanje. Cene teh se začnejo malo nad dvema tisočakoma evrov. To se morda sliši veliko, a je treba vedeti, da kupec za to ceno tudi precej dobi.

Macbook Pro v 13-palčni izvedbi je najbolj vsestranski Applov prenosnik.
Še posebej s dotikabilnim trakom.

Najcenejša izvedba, če ji lahko tako rečemo, ima še vedno samo 256 GB diska SSD, ki pa je hiter. Enako velja za procesor. Gre namreč za model i5-7267U, ki je sicer dvojedrni, a deluje pri 3,1 GHz, s pospeškom pa za kratek čas kar na 3,5 GHz. In ima grafično jedro Iris Plus 650, medtem ko se mora večina uporabnikov prenosnikov s procesorji i5 zadovoljiti z 2,5 GHz in grafiko HD Graphics 620. Razliko med zmogljivostmi nakazuje že podatek, pa je procesor v Macbooku Pro deklariran za porabo 28 W, tisti bolj pogosti iz serije U pa za 15 W. Če upoštevamo še Applovo pregovorno izvrstno optimizacijo v programski opremi, je to dovolj zmogljiv računalnik tudi za najhujše naloge, kot je montiranje videa. Za resnejše igričarstvo pa mu vseeno manjka ločena »grafična kartica«.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Zaslon se v vsakem primeru ponaša z ločljivostjo 2560 x 1600 in odličnimi 500 niti svetilnosti (to je na ravni povprečnih televizorjev). Izhodi USB-C seveda podpirajo protokol Thunderbolt 3, ki omogoča hiter prenos podatkov, priklop večjega števila zunajjih monitorjev ali zunanje grafične kartice (eGPU), ki omogoči še igričarske užitke. Sledilna ploščica je ogromna in podpira več nivojev pritiska (Force Touch). Tipkovnica veliko pohval ne žanje, ker je podobne vrste kot pri bistveno tanjšem Macbooku. Za baterijo kljub omenjenemu procesorju obljubljajo do deset ur avtonomije. Kaj pa touchbar? Ni moja najljubša iznajdba, precej raje bil videl zaslon na dotik kot pri prenosnikih s sistemom Windows. Pa vendar – reč zna biti uporabna, ker se bližnjice, ikone, ukazi dinamično prilagajajo glede na odprti program in je marsikaj na dosegu konic prstov.

Na Macbook Pro je treba gledati kot na investicijo. Na orodje, ki bo sicer konkretno izsušilo bančni račun, vendar bo potem v petih ali več letih delovanja prinašalo zaslužek. Zgolj za domačo uporabo je to predrag računalnik, bolj se je ozreti po kakšnem namiznem iMacu. Ali pa kakšnem cenejšem prenosniku iz okenskega tabora. In tudi pri nakupu 13-palčnega Pro-ja z dotikabilno vrstico se je pametno ustaviti pri največ 512 GB diska SSD. Preskok na terabajt je tako zasoljen, da je veliko ceneje kupiti kakšen zunanji disk.

Najboljši in najdražji

Večji Macbook Pro je sicer velik, a za svoj razred ne pretirano težak. Foto: Apple

Za 15-palčni Macbook Pro še toliko bolj velja, da je to resna delovna postaja. Sam bi sicer raje razmišljal o kakšnem namiznem modelu, a po drugi strani tudi ta prenosnik v povezavi s konkretnim monitorjem ni napačna rešitev. V primerjavi z manjšim modelom je kar nekaj nadgradenj. Procesorji so štirijedrni, pomnilnika je 16 GB – žal ni možnosti za 32 GB, ki si jo nekateri močno želijo – poleg na procesorju integriranega grafičnega jedra je vgrajena še konkretna grafična kartica AMD Radeon Pro 555 ali 560 z dvema ali štirimi gigabajti namenskega pomnilnika. Zaslon ima ločljivost 2880 x 1800 z enako svetilnostjo kot pri manjšem modelu in širokim barvnim razponom. Tudi tu so na voljo štirje priključki USB-C, nabor ostalega, kot je omrežni vmesnik ac in bluetooth 4.2 je enak kot pri vseh Pro-jih. So pa konkretnejši zvočniki, večja sledilna ploščica in baterija. Prav veliko kompromisov ni, morda je še največjii zgolj 256 GB diska pri osnovni različici, ki stane skoraj tri tisočake. Da so prenosniki Macbook Pro namenjeni resnemu delu ne bahanju, pa dokazuje barvna paleta. Računalniki so namreč na voljo samo v srebrni ali sivi obdelavi. Ultratanki Macbook ima še zlato in rožnato zlato opcijo.

Mogoče ni odveč počakati nekaj mesecev

Katerega Macbooka bi torej sam izbral? Seveda je marsikaj odvisno od namena, ampak osebno mi je najbližji manjši Macbook Pro s touchbarom kot najbolj vsestranska Applova računalniška naprava. Zmogljiv, a prenosljiv, dovolj fleksibilen in robusten, uporaben tako samostojno (z odličnim ekranom) kot z zunanjim monitorjem. Mislim pa, da velja nekoliko počakati, če nakup ni ravno nujen. Zagotovo v prihodnjih mesecih prihajajo osvežitve. Linija Pro bo nedvomno dobila Intelove procesorje osme generacije, ki so že v osnovi štirijedrni in pomenijo velik napredek tako v zmogljivostih kot v energijski učinkovitosti. Poleg tega bo morda Apple izboljšal še kaj, zaradi česar bo razmerje med ceno in dobljenim boljše, kot je zdaj. Macbook bo prej ali slej na volj tudi v 13-palčni različici, kajti zdajšnji zaslon z 12 palci je za marsikoga premajhen. Ali bo ta, večji Macbook dokončo nadomestil Aira, pa je veliko ugibanj in špekulacije so si nasprotujoče. Nekateri trdijo, da se bo zgodilo točno to, druge napovedi pravijo, da prihaja osveženi in cenejši Air. Nedvomno bi se dalo ta izdelek lepo prilagoditi sedanjosti in ga še vedno odlično prodajati. V vsakem primeru pa bo Apple potreboval računalnik za približno tisoč evrov (vsaj z vstopno ceno na tem nivoju, četudi bo res uporaben za polovico dražji) v svoji pahljači. Trenutna ni najbolj atraktivna in logična, a pričakujem, da bodo to v bližnji prihodnosti popravili. Vseeno pa že zdaj velja, da maci precej manj trpijo za okenskim izgubljanjem hitrosti skozi leta in da tudi z nekaj starejšimi komponentami delujejo zelo tekoče.

Booking.com INT
Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja