Kakšen LTE in aplikacije, pametne ure rabijo nekaj drugega
Matjaž Ropret 15. avgusta 2017 ob 08:15

Apple menda pripravlja pametno uro s povezljivostjo LTE, Fitbit pa bo jeseni izvedel svoj doslej sploh prvi izlet na to področje. Za uro pa razvija novo platformo z aplikacijami, ne bo uporabil stare  Pebblove, ki jo je pridobil s prevzemom tega podjetja, niti Googlove Adroid wear. Bi bilo pa bolje, če bi oba proizvajalca več truda vložila v razširitev možnosti zapestnega plačevanja.

Apple Watch LTE ali kakor koli se bo imenovala, seveda ne bo prva ura z vgrajenim povezovanjem v mobilna omrežja. LG, Samsung, Huawei in drugi so že ponudili to možnost in doslej niso naredili kakšne revolucije. Premisa naj bi bila, da pri sebi ni treba vedno imeti telefona, pa je uporabnik kljub vsemu stalno povezan. Kam danes ljudje še gredo brez mobilnika, razen mogoče na rekreacijo, si komaj predstavljam. Doma ga pogosto puščam nekje na polici in ker nosim pametni uro, kljub temu ne zamudim kaj dosti. Pa nima mobilne povezljivosti, nekaj dosega ima že bluetooth, še malo pomaga razpredenost domačega omrežja wi-fi. Če signal za nekaj časa izgubim, pa tudi nič hudega. LTE v uri se mi ne zdi nujno potreben. Še toliko bolj, ker jo dela debelejšo, baterijsko potratnejšo (pa že tako ni ravno blesteča) in dražjo za uporabo. Pri operaterju je namreč treba naročiti dodatno kartico SIM, če je taka možnost sploh v ponudbi.

Domnevna Fitbitova ura. Foto Wearable

Fitbit je bil do nedavnega vodilni pri rekreativnih zapestnicah in nasploh pri oblačilni elektroniki. Vsaj po številu prodanih kosov. Toda prehitel ga je kitajski Xiaomi s svojimi cenovno ugodnimi zapestnicami Mi band, ameriškemu podjetju pa prodaja pada. Vsem manj je kupcev, ki so pripravljeni za zapestnega priganjalca odšteti sto evrov in več, mnogi so še povsem zadovoljni s starim, marsikdo pa je tudi ugotovil, da mu taka pripravica ne ustreza, ne prinaša ničesar uporabnega ali oboje. Zato naj bi se Fitbit poskušal reševati s »pravo« pametno uro, potem kot je bila Blaze pretežno usmerjena v šport in (ne preveč uspešno) tekmovala predvsem s polarji, garmini in suunti. Podjetje pa menda stavi na aplikacije. Ampak če je to res in če bo zadeva izgledala tako, kot kažejo pobegle fotografije, se bojim, da Fitbitovci živijo v iluzijah.

Dijazn je stvar okusa, ampak kakšne seksi oblike si očitno ne moremo obetati. Ne vem pa niti, zakaj imajo proizvajalci tako radi manjšo spodnjo površino od zgornje, ker taka zasnova vsaj pri meni pomeni manjše udobje in več nepotrebnega premikanja po zapestju. Aplikacije pa so na uri bistveno manj pomembne kot na večjih zaslonih. Na roki je važno, da se vidijo obvestila in nekaj ključnih informacij – vreme, gibanje in mogoče še kaj. Vse ostalo je ali odveč ali na majhnem ekranu pretežno neprivlačno in neuporabno.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Ampak, kot sem že nekajkrat povedal. Tisto, kar bi pametne ure res povzdignilo na polje vsaj intrigantnega, če že ne nepogrešljivega, je nadomeščanje bančnih kartic, ključev in podobnega. A zadeve, kot so Apple pay, Urbana, zaganjanje avtov in ostale platforme plačevanja, mestnega prevoza in še česa, se le počasi selijo na zapestja. V Sloveniji še posebej, pa tudi kakšna bistveno večja država še čaka. Govorice pravijo, da bo Nemčija do konca leta deležna jabolčnega plačilnega sistema, Android Pay in Samsung pay se širita še bolj po polžje. Če kaj, bi morali vsi v ekosistemu delati na tem, da to pospešijo in da bo na voljo povsod. Kaj me briga branje novic ali igranje iger na zapestju. To počnem drugje, precej bolj udobno in uživaško.

Ure ne nosim zato, da bi ves čas drajsal po njenem zaslonu. To niti ne bilo prav pametno, ker bi še hitreje izpraznilo baterijo. Všeč pa mi je, če imam poleg dobrega izgleda – to je kljub vsemu v prvi vrsti še vedno modni dodatek – še kakšno dodano vrednost. Da pogledam sms ali e-pošto, ne da bi vzel v roke telefon. Da preverim, koliko sem bil ta dan aktiven, ali kakšna je verjetnost popoldanskega dežja. Kaj imam na koledarju, mogoče še kakšno drugo malenkost. Če lahko na ta način še plačam vožnjo z avtobusom, parkiranje ali nakup v trgovini, pa še bolje. In če mi zaradi ure ne bi bilo treba s seboj nositi kakšnega ključa, bi mi to pomenilo bistveno več kot ne vem katera nova aplikacija. Smisel pametne ure vidim prej v tem, da v tistih nekaj ključnih trenutkih lahko nadomesti kartice, ključe in še kakšno avtentikacijo. Pač naprava, ki jo imaš vedno pri (na) sebi in jo uporabiš, ko je treba, za vse ostalo še vedno ostaja telefon. Zdi pa se mi, da industrija še vedno misli, da bodo ure nekoč kar zamenjale žepne računalnike, kar se po mojem mnenju ne bo zgodilo. Lahko pa bi bile njihova dobra dopolnitev, če bi se zaradi njih lahko pretežno znebili denarnic in ključev.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja