Kako so določili, da je Novozelandec Drysdale za nekaj tisočink premagal Hrvata Martina?
Matjaž Ropret 16. avgusta 2016 ob 08:45

Eno najbolj dramatičnih tekem olimpijskih iger v Riu sta v veslaških enojcih uprizorila Mahe Drysdale iz Nove Zelandije in Hrvat Damir Martin. Štoparice so namerile do stotinke enak čas, na televiziji ni bilo videti razlike med čolnoma, fotofiniš pa je zmago s prednostjo nekaj tisočink sekunde pripisal Novozelandcu. Hrvati so se pritožili in mogoče zadeva še ni zaključena. Ampak kakšna je tehnologija v ozadju, ki naj bi določila tako minimalno razliko med tekmovalcema?

Fotofiniš je izraz, ki opisuje snemanje prihodov tekmovalcev v cilj z bolj natančnimi kamerami, kot jih uporabljajo za televizijsko sliko. Prvič so tako kamero, ki so ji rekli kar čudežno oko, ob ciljne črte postavljali na prvih povojnih olimpijskih igrah v Londonu l. 1948. Takrat sta se v šprintu na 100 m Američana Harrison Dillard in Barney Ewel z ramo ob rami borila do konca in oba dosegla čas 10,3 s. Po ogledu fotofiniša so sodniki zmago brez zadreg pripisali Dillardu. V Rio de Janeiro je uradni časomerilec Omega (na drugih tekmovanjih se iste ekipe pojavljajo tudi pod imeni Swiss Timing, Longines, …) pripeljal novo različico kamere za fotofiniš z imenom Scan’O’Vision MYRIA, ki jo sicer uporabljajo že vsaj dve leti. Kamera je sposobna zajeti do 10 tisoč slik na sekundo (fps). V kakšni ločljivosti ni podatka, v Omegi govorijo samo o tem, da ima tipalo precej večjo občutljivost kot prejšnje kamere za fotofiniš. Kar bi glede na napredek na tem področju tudi pričakovali.

Kamera za fotofiniš Scan’O’Vision MYRIA, ki je primarno namenjena atletiki. Foto Omega
Kamera za fotofiniš Scan’O’Vision MYRIA, ki je primarno namenjena atletiki. Foto Omega

To kamero primarno uporabljajo za atletska tekmovanja in ni nujno, da so jo imeli nameščeno tudi na veslaškem prizorišču. V vsakem primeru pa bi morali tam imeti kamero, ki zajame vsaj tisoč, če ne več sličic na sekundo. Kar bi pomenilo, da za vsako tisočinko sekundo obstaja svoja fotografija. Ali drugače, da je mogoče posnetek ustavljati po tisočinkah in izvažati fotografije. Ne v ravno visoki ločljivosti, ampak v dovolj dobri, da se da razločiti, kdo je spredaj in kdo zadaj. Televizijska slika ima v Evropi 25 slik na sekundo (standard PAL), v ameriškem standardu NTSC pa 30 slik na sekundo. Dobre televizijske kamere snemajo s 50 oz. 60 fps, zato je iz njihovega izvornega signala mogoče pokazati na pol upočasnjen posnetek s popolnoma čisto sliko ali jo ustaviti na dve stotinki natančno. To je za določanje zmagovalcev premalo. Kamera s tisoč fps ponuja 40-kratno upočasnitev in ustavljanje slike na tisočinko natančno. Kamera s 10.000 fps pa še desetkrat večjo natančnost.

Vseeno pa so pri veslaški določitvi zmagovalca ostali dvomi. Na edini sliki s fotofiniša, ki so jo pokazali v prenosu in ki je zaokrožila po spletu in družabnih omrežjih (ta zgoraj), je Drysdaleov čoln s številko štiri na pogled precej bolj deformiran, raztegnjen, kot Martinov. In običajno nam pokažejo, kako so športniki prihajali v cilj, z označeno ciljno črto, tu smo bili deležni ene samo fotografije. Kot da posnetka z ultrahitro kamero sploh ne bi bilo. Pa tudi smiselnost merjenja na tisočinke natančno pri dirki z zmagovalnim časom 6 min 41 s in 34 stotink, je vprašljiva. Tekmovalca sta po kar dolgem boju v cilj prišla skupaj. Kar je priznal tudi zmagovalec, ki je izjavil, da bi najbrž oba lahko dobila zlato medaljo. Uradno so jima, s prav tako natančnimi urami in fotocelicami izmerili enak čas. Bi bilo mogoče v takih primerih celo bolje, če tehnologija ne bi bila tako napredna?

Sorodno

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja