Kako je vzletal, vzletal, še kar vzletal in nazadnje strmoglavil windows phone
Matjaž Ropret 26. maja 2016 ob 13:18

Zadnje novice niso spodbudne. V bistvu so žalostne. Najprej je prejšnji teden Microsoft oddelek za običajne (nepametne) telefone, to tiste nokie za 20 ali 30 evrov, za 350 milijonov dolarjev prodal kitajskemu konglomeratu Foxconn. Nokiji pa dal nazaj pravico za uporabo znamke pri pametnih telefonih, ki jo bodo Finci prav tako prepustili v uporabo Kitajcem. Zato se ne bi preveč veselil, da se vračajo telefoni nokia, ker bodo to najbrž generični kitajci z znanim logom. Potem pa je korporacija iz Redmonda ta teden napovedala dokončno razpustitev tega, kar je ostalo od telefonskega oddelka Nokije, in konec proizvajanja telefonov lumia. Edino sistema windows phone niso ugasnili. Ker ga ni več. Elegantno so ga pospravili v enoten projekt »windows 10 na vseh napravah«, ampak pretežno zanemarili razvoj mobilne različice na račun tistih za druge naprave, od računalnikov do xboxa in očal hololens. Klavrn konec finske pravljice in precej brezupnega ameriškega iskanja spregledane, zamujene prihodnosti. Microsoft je z windows mobile skoraj izumil pametne telefone, potem p a se je takrat, ko je Apple intenzivno delal na iphonu, ukvarjal z windows visto. Ampak vseeno ni ves čas kazalo na tak razplet, ko smo mu priča ta teden in ki sem ga napovedal že lani poleti.

WindowsPhone7
Takole je Microsoft pred dobrimi šestimi leti v Barceloni prvič predstavljal takrat še nedokončani windows phone 7.

Spomnim se prizora v hotelu nasproti starega barcelonskega sejmišča, čez trg Placa Espanya. Gneče je bilo skoraj toliko, kot je je v zadnjem času na Samsungovih predstavitvah. Vsaj tretjina udeležencev ni mogla v dvorano za novinarsko konferenco, ampak so jim uredili ogled v drugih, manjših dvoranah na televizorjih. Takrat, med sejmom MWC februarja 2010, je tako množico, mogoče celo zadnjič, pritegnil Microsoft. Steve Ballmer in Joe Belfiore sta prisotnim novinarjem in analitikom ter svetu prvič pokazala t. i. žive ploščice. Windows phone 7.

Izgledalo je intrigantno. Sveže. Drugače. Popoln odmik od prejšnjega Microsoftovega sistema za telefone windows mobile, ki je bil, ker so prenesli izgled z velikega monitorja na mali telefonski zaslon, brez pisala neuporaben. Proti koncu istega leta, ko so med novinarje in uporabnike prišli prvi telefoni z novimi mobilnimi okni, je navdušenje plahnelo hitreje od taljenja večine ledenikov. Že sami telefoni, mogoče z izjemo omnie 7, niso bili strojno nič posebnega. Ampak največje razočaranje je bil Microsoftov softver. Izgledal je elegantno, v praksi pa frustriral uporabnike s stalnim preletavanje pik čez zaslon – ta animacija je nadomestila vrtečo peščeno uro –, s kupom manjkajočih funkcionalnosti, ki sta jih takrat android in ios že ponujala, še najbolj pa s tem, da so bile vse jedrne aplikacije, od glasbenega in video predvajalnika do brskalnika, popolnoma gole, slečene vseh zmožnosti in lastnosti, kot da so bile spisane za popolne bebce in telefonske analfabete. Od kupa možnosti in nastavitev v windows mobile smo padli v popolno praznino windows phonu. Domači uporabniki so vse skupaj mirno spregledali, poslovnim se je mešalo od obupa. Povrh vsega stare aplikacije za windows mobile niso bile več uporabne, novi sistem je popolnoma presekal z zgodovino.

wp_ss_20140418_0001
Windows phone 8.1 je odpravil nekaj pomanjkljivosti, a spet prekinil z zgodovino.

Leto kasneje je v Barceloni vse ostalo dogajanje zasenčilo naznanilo Microsofta in Nokie, da slednja opušča svoj (no, v bistvu odprtokodni) symbian in tudi meego, ki je bil takrat v razvoju, in se seli izključno na windows phone. Spet je bilo treba čakati vse do oktobra in spet so prvi telefoni (lumia 800, 710, 900) pretežno razočarali. Nič bolje ni bilo z novimi HTC-jevimi modeli. Samsung se je takrat že počasi umikal, ostali pa se niti niso več lotevali razvoja okenskih telefonov. Ko je jeseni 2012 prišel čas za windows phone 8, je Microsoft vse skupaj spet resetiral. Kar je pomenilo, da nova različica ni bila več združljiva s staro in da mnogih telefonov sploh ni bilo mogoče nadgraditi nanjo. Stalni novi začetki, pomanjkanje navdušenja med kupci, funkcionalni zaostanek za androidom in ios-om in odsotnost kakršne koli edinstvene lastnosti, pa tudi pozen začetek so pomenili, da je windows phone padel v velik zaostanek pri številu aplikacij. Pa ne samo po golih številkah, uporabniki so pogrešali marsikatero nujno aplikacijo, od instagrama, facebooka, youtuba in mnogih »velikih« do lokalnih za javni prevoz, bančništvo, rekreacijo in mobilno TV. Ker ni bilo kupcev in uporabnikov, ni bilo aplikacij, ker ni bilo aplikacij, ni bilo kupcev, odpadali so proizvajalci in tako naprej v krogu.

Že tam nekje 2013, sploh pa 2014 je bila spirala tako neprekinjena, da se ni več videlo izhoda. Nokia se je začela spogledovati z androidom kot zadnjim logičnim rešiteljem posla. Zato je Steve Ballmer potegnil potezo za »rešitev« windows phona, ki se je tako ali tako že nakazovala vse od ustoličenja nekdanjega Microsoftovca Stephena Elopa na čelo Nokie v začetku jeseni 2010. Za pet milijard evrov in pol je telefonski oddelek Nokia prešel pod Microsoft, ampak kmalu se je izkazalo, da računalniški velikan niti približno ne ve, kaj bi s tem počel. Predstavljal je nove telefone, ki so bili že od prej v razvoju, zraven pa odpuščal, klestil stroške in se nasploh obnašal shizofreno. Po eni strani bi rad vse skupaj počel z minimalnim vložkom denarja in napora, po drugi strani pa je še naprej sanjal o ogrožanju androida in iphona. Še posebej, ko je Ballmerja zamenjal Satya Nadella, je bilo jasno, da izdelovanje telefonov ne bo več Microsoftov fokus. Podjetje je več pozornosti začelo namenjati temu, da je svoje aplikacije (word, excel, outlook, onenote, onedrive, …) ponujalo na vseh treh platformah, celo do te mere, da so bile različice za android, še posebej pa za ios (ipad) veliko lepše in uporabnejše kot tiste za windows phone. Je bilo pač treba prodajati naročnine na office 365. Ta razlika pa je, pričakovano, še dodatno jezila redke uporabnike Microsoftove platforme.

lumia 930_4
Lumia 930 je bila spodoben, ampak čisto nič izstopajoč telefon.

Microsoft pa nikoli, ampak res nikoli, ni izpolnil obljube in pričakovanj, da bo izdelal vsaj en res hud telefon s tem sistemom. Lumia 930 je bila dober vsestranski izdelek, ampak ni izstopala niti v eni lastnosti, razen morda rahlo pri fotoaparatu. Fotografska lumia 1020 je bila zanimiva, ampak prevelika za večino uporabnikov in rahlo počasna. V korporaciji so javno govorili, kako bo windows 10 prinesel zasuk, ampak v zakulisju so že pripravljali izstop. Sistem je na telefone prišel pozno in nedodelan. Lani samo na nove modele, na stare, pa še to ne na vse, šele letos. Videlo se je, da so večino moči usmerili v namizna okna. Lumiji 950 in 950 xl pa sta bili, khm, polom. Osnovne internalije so še nekako štimale, ampak generičen izgled in plastičen občutek v roki, v letu, ko so skoraj vsi prešli na kovinsko eleganco, nista zrajcala nikogar. Pa če bi bilo samo to, bi Microsoft še prodal kakšen kos. Problem je bil, da sta telefona z vsemi hrošči in sesuvanjem dajala vtis, kot da še nista prišla iz bete. V času, ko telefon iz škatle mora delovati 100-odstotno, je taka nezanesljivost absolutno nesprejemljiva. Sploh pa za 700 evrov in več.

Z aplikacijami se je v zadnjem času situacija celo malo izboljšala. Pa ne zaradi več uporabnikov telefonov, ampak zaradi novih aplikacij (programčkov) za namizni windows 10 z več kot 200 milijoni uporabnikov. Te aplikacije so zaradi nove univerzalne platforme, ki jo je Microsoftu po letih poskusov končno uspelo udejanjiti. Še zmeraj je marsikatera od teh aplikacij manj uporabna kot ista storitev v brskalniku – deezer in twitter sta tipična primera – ampak vsaj deluje tudi na telefonu in uporabniki se ne počutijo tako zapostavljene, kot so se prej. To daje Microsoftu majhen manevrski prostor, ljubiteljem sistema pa upanje, da enkrat v prihodnosti spet izdela kakšen okenski telefon. Dolgo pričakovani surface phone, recimo. Ampak niti ta ne more več kaj dosti spremeniti, ker bo brez dvoma predrag in ker sta ostala sistema zdaj enostavno preveč spredaj. Zamaje ju lahko samo nove velika, prelomna novost. Hardverska, softverska ali storitvena. Nekaj, kar bo spet čisto spremenilo naš pogled na omiljene žepne računalnike, ki jim še zmeraj rečemo telefoni. Nisem prepričan, da bo Microsoft tisti, ki bo izumil to naslednjo veliko reč.

Avtor Matjaž Ropret
mm

Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani.
Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.

Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja