Kje se je zalomilo Samsungu?
Marjan Kodelja 17. marca 2016 ob 08:05

Slovenec, ki ima dovolj denarja in se odloča le na podlagi kakovosti, bi kupil pametni telefon Samsung, poslušal U2 in Adele ter si v živo ogledal nogometne tekme Mariborčanov. Če je verjeti raziskavi Qudal mednarodne organizacije Icertias.

Da je Samsung močan na slovenskem trgu, ni nobena skrivnost, razlog pa ni le v kakovosti izdelkov, temveč tudi v bližnji zgodovini mobilne telefonije pri nas. Ko je bil Mobitel edini operater, so prevladovali mobilniki švedskega Ericssona. Naveza podjetja Svema in operaterja Mobitel je naredila svoje in Ericssonovi telefoni so imeli pri nas celo večji tržni delež kot telefoni Nokie, ki so vodili drugje. Čas je prinesel svoje, Ericsson je postal Sony Ericsson, njegova zvezda pa je začela zahajati. In tudi prej omenjena naveza. V tem času je prišlo do zamenjav v vodstvu Mobitela, nekateri zaposleni pa so operaterja za kratek čas ali za vedno zapustili in našli delo drugje. Tudi v podjetju Ram2, ki se je trudilo prodajati telefone tiste čase manj znanega Samsunga. Naključje, znanje ali (in) dobre zveze so pripomogli k temu, da je Samsung postopoma prevzel vodilni položaj na slovenskem trgu.

Marsikaj mu je tedaj šlo na roke. Dobre zveze v slovenskih mobilnih operaterjih, prek katerih je šla tako rekoč vsa prodaja telefonov, zaton finske Nokie in začetek vzpona Iphona leta 2007. Ker tega uradno niso prodajali v Sloveniji, so vrzel zapolnili Samsungovi pametni telefoni, ki so se močno zgledovali po njem. Apple in Samsung pa se še vedno tožarita zaradi kršitve patentov in kopiranja. Kakor koli že, Galaxy S, še bolj pa Galaxy S2 sta postala prodajani uspešnici. Samsung je prevzel prvo mesto na slovenskem trgu, in kot nam je znano, mu še vedno gre dobro. Dobro pa mu je šlo tudi drugje in postopoma je postal največji izdelovalec pametnih telefonov na svetu.

V kapitalizmu je vse mogoče

Petnajst let je Samsung letel visoko, pristal na vrhu po številu prodanih naprav, vendar mobilna divizija iz leta v leto ustvari manjši dobiček. V kapitalizmu pa je to znak za preplah. Nič pretresljivega ne bi bilo, če bi Samsung divizijo odprodal, da bi jo preprosto zaprl, je manj verjetno. Ne pa tudi nemogoče. V zadnjih dvajsetih letih smo videli marsikaj, kar se nam je takrat zdelo čudno. Nekoč je mobilne telefone izdeloval Siemens in težko bi dejali, da je bil neuspešen. A na vrhuncu je oddelek telefonov prodal tajvanskemu podjetju BenQ. Enako je storil Ericsson. S Sonyjem je najprej sodeloval v skupnem projektu Sony Ericsson, a se čez čas umaknil. Zaradi premajhnega dobička je Sony lani glasno razmišljal, da bi se umaknil iz posla s pametnimi telefoni, in do danes še ni jasno, kaj bo storil. Finska Nokia je tako rekoč propadla, saj Microsoftu ni uspelo obuditi njene stare slave, Lenovo pa ukinja blagovno znamko Motorola, potem ko je od Googla odkupil podjetje, ne pa tudi njegovih patentov.

Takšne poteze niso neobičajne v tehnološki industriji. Omenimo še primer IBM-a. Dolga leta so bili sinonim za odlične prenosnike njihovi ThinkPadi in nič ni kazalo, da je kar koli narobe. Nato pa je IBM celoten oddelek osebnih računalnikov prodal Lenovu. Razlog? Njegova premajhna dobičkonosnost, pa tudi pametna ocena, da bodo na tem področju začeli prednjačiti Kitajci. To se danes res dogaja v poslu s pametnimi telefoni. Med prvo deseterico največjih izdelovalcev so namreč le trije nekitajski.

Težko se bo obdržal na vrhu

Mobilna divizija je le del Samsunga, ki izdeluje marsikaj. Bila je pomembna, dokler je prinašala velike dobičke. Še vedno jih, vendar dobiček pada, iz te spirale pa so se v zgodovini uspešno izvila le redka podjetja. Vzrokov je veliko. Prodaja paradnih modelov, kjer so dobički največji, ne gre po načrtih. Rasla je do vključno modela S3, nato se je krivulja uravnala. Pričakovanja pa so bila drugačna. Zalomil se je tudi načrtovani vzpon tabličnih računalnikov. Da bi bila stvar še hujša, se prodaja tablic ni upočasnila, temveč celo nazaduje. Najbolj pa Samsung boli, da Apple, ki ne proda največ telefonov na svetu, od vsakega zasluži veliko več. Po dobičkonosnosti na prodani izdelek je namreč Apple daleč pred vsemi zasledovalci. Nič lažje ni Samsungu pri telefonih srednjega razreda, saj po njih posega relativno malo uporabnikov. Ti kupujejo paradne modele ali pa tiste s spodnjega konca cenovne lestvice. Tu pa ima Samsung ostro konkurenco, ne pomaga mu niti prepoznavno ime, saj se je izkazalo, da v tem razredu ime ne zagotavlja kakovosti.

Težave v premijskem razredu so se začele, ko je Apple opustil idejo, da so večji zasloni nepotrebni, da jih uporabniki ne želijo, in predstavil modela 6 in 6 plus. Skoraj v trenutku se je Samsungova prodaja ustavila in morali so znižati cene premijskim modelom družine Galaxy S in Note, povečati sredstva za agresivno reklamiranje, naslednike pa obleči v enovito kovinsko ohišje. To pomeni, da je izdelava postala dražja, zaslužki pa manjši. Applov dobiček je poletel v nebo, Samsungov pa začel padati. Izkazalo se je tudi, da Samsung ponuja preveč modelov telefonov z majhnimi razlikami med njimi, kar je kupce le begalo, da niti ne omenimo izkoriščanja imena premijskih modelov za telefone srednje kategorije. Na drugi strani je Applova ponudba razumljiva v vseh pogledih, ugled podjetja in njegovi poslovni rezultati pa so pripomogli, da so se kupci, ki so iskali najboljši telefon na trgu, raje odločili za Apple kot za Samsung oziroma njegove tekmece iz androidnega tabora.

Problemi na dnu

Ko se je Samsung oziral proti Applu, je spregledal grožnjo, ki je prihajala iz kitajskega mesta Šendžen in njegove okolice. Dobro so vedeli, da Apple ne prodaja telefonov srednjega in nižjega razreda, zato so se počutili varne. V teh dveh razredih je tudi številčno prodaja največja, čeprav so zaslužki manjši. Kitajski Huawei, Lenovo in Xiaomi ter indijska Micromax in Intex pa so dokazali, da z nizkimi cenami in agresivnim pristopom lahko spodkopljejo Samsung na področju nizkocenovnih telefonov. In so tudi ga, najprej doma, potem pa tudi druge. Spet se je bil prisiljen prilagoditi tekmecem, predvsem na kitajskem in indijskem trgu, saj bi drugače lahko ogrozil dobičkonosnost izdelave čipov in zaslonov.

Stagnacija namesto rasti

To ni v prid Samsungovi mobilni diviziji, ki izgublja pomen v podjetju. Druga področja, predvsem izdelava čipov in zaslonov, prinašajo več denarja. Zato nekateri analitiki po tihem že napovedujejo, da bo Samsung v naslednjih petih letih prenehal izdelovati telefone, ker se mu ne bodo več splačali. Se spomnite »zadnjih dni« Nokie? Spregledali so pomen pametnih telefonov, in ko so se ti vzpenjali po lestvici priljubljenosti, so govorili, da so pametni telefoni manjši del mobilne telefonije in da jih ne skrbijo, saj oni vsak dan prodajo nekaj milijonov telefonov. Nokia je takrat res prodala nekajkrat več klasičnih mobilnih telefonov, predvsem na trgih Indije in Kitajske, vendar je od vsakega zaslužila manj kot izdelovalci pametnih telefonov. Tako kot Samsung trenutno proda največ pametnih telefonov, a z majhnim dobičkom. Ta pa se še iz leta v leto manjša.

Korejci so ustvarili giganta, osredotočenega na količino, dolga leta je bil to glavni razlog, zakaj so bila ohišja telefonov iz plastike, in ne kovine. Več telefonov so izdelali, bolje je sistem deloval, dokler ni padel iz ravnotežja, ker prodaja ni mogla več slediti. Delno je vzrok tudi to, da se trg pametnih telefonov bliža zasičenosti. V nekem trenutku bodo ugotovili, da več zaslužijo s prodajo tehnologije pametnih telefonov Applu kot z lastnimi telefoni, in vprašanje je, kaj se bo tedaj dogodilo Samsungovim telefonom.

 

Sorodno

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov za edicije skupine Media24.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja