»Junk food« algoritmi in svet, ki nas z njimi hrani
Marjan Kodelja 2. maja 2018 ob 06:49

Profesor Tim Wu je v knjigi The Master Switch analiziral zgodovino komunikacije in ugotovil, da je to, kar je bil konjiček neke osebe, običajno preraslo v industrijo v lasti drugega.

Optimizem, ki je spremljal nove iznajdbe, od katerih je večina pričakovala revolucionarne spremembe, je sčasoma ugasnil, vedno so nastali monopoli, ki so jih sicer pozneje razbili, a so nosilci originalne poslovne ideje spet stopili na pot gradnje novega monopola ali kartela. Ali tudi internet čaka podobna usoda? Motijo nas iskalni in sortirni algoritmi podkrepljeni s metodami umetne inteligence, ki filtrirajo informacije glede na zgodovino uporabnika v spletu, s tem pa ga zapirajo v mehurček lastnih interesov in mu preprečujejo oziroma vsaj otežujejo dostop do popolnoma drugačnih idej in pogledov. Težava je tudi v tem, ker sortiranja ne opravijo ljudje, temveč programska koda, ki je seveda neintuitivna in nima prebliskov po čem novem, po nekem višjem cilju, ampak ukaz za ukazom le opravlja svojo nalogo.

Wu svojo tezo v knjigi podkrepi z zgodovinskimi dejstvi komunikacijske industrije dvajsetega stoletja v Združenih državah.

Začne s telefonom. Sporno je že to, kdo ima zasluge za njegovo iznajdbo, vsake toliko časa se sprožijo nove polemike, kjer na dolgo in na široko razpravljajo o tem vprašanju. Kot pri vseh iznajdbah preteklega stoletja se je tudi z možnostjo prenosa govora prek žic ukvarjalo več pionirjev, ki so vedeli drug za drugega, si izmenjavali ali kradli ideje ter jih izboljševali. Innocenzo Manzetti, Antonio Meucci, Johann Philipp Reis, Elisha Gray, Alexander Graham Bell, Thomas Edison, vsi ti so danes priznani kot pionirji telefona. Ni pa sporno, da je Alexandru Grahamu Bellu ameriški urad podelil patent, in to že marca 1876. Ljudje so telefon hitro sprejeli kot novo sredstvo komuniciranja in ustanavljali podjetja, ki so to storitev ljudem ponujala. Med drugim je svoje podjetje ustanovil tudi Bell, to pa se je pozneje prelevilo v podjetje AT&T, pokupilo ali uničilo male ponudnike ter ustvarilo monopol, ki ga še danes imenujejo najstrašnejši monopol v zgodovini Združenih držav. Država je monopol sicer uničila, a kot kaže, se ta počasi, a zanesljivo rekonstruira.

Telefonija še zdaleč ni edini primer. Poučna je zgodba filmske industrije oziroma kako je svobodomiselno, kaotično in kreativno industrijo stisnil v kot kartel vertikalno integriranih korporacij, ki danes nadzira vse, od produkcije do kinodvoran in distribucijskih poti. Wu je tudi ugotovil, da so v ozadju vedno karizmatični in neizprosni posamezniki: Theodore Vail, ki je oblikoval AT&T-jev monopol, David Sarnoff, ki je obvladoval radijski družbi RCA in NBC ter usmerjal razvoj radia, in ustanovitelj Paramounta Adolph Zuker, ki je pokazal, kaj je mogoče storiti, če filmska korporacija ne nadzira le igralcev, temveč tudi distribucijo.

OD OPTIMIZMA DO STABILNOSTI

Presenetljivo je, da je prva leta vsakega novega komunikacijskega medija pospremil optimizem, upanje, da bo ravno ta izboljšal naša življenja. To je bilo obdobje odprtosti, razburjenja in občutka, da nič več ne bo tako, kot je bilo. Se vam to zdi znano? Ali ne pričakujemo tega zadnja leta ravno od interneta?

A žal je tako, da odprtost nove industrije običajno ne traja dolgo. Zaključi se najpozneje s prihodom kakšnega karizmatičnega voditelja v pravem trenutku. Ko novost ljudi sama po sebi ne pritegne več, začne izgubljati začetni zagon, in uporabnik zahteva nekaj več − kakovost, stabilnost in višjo vrednost. AT&T na primer najprej ponudi enotno omrežje in zagotovilo, da bo uporabnik dobil znak centrale, vedno ko bo dvignil slušalko. V radijskem programu se pojavijo glasovi poklicnih igralcev, podprti s predhodno napisanimi scenariji, poslušalci dobijo boljši program, ki ima rep in glavo. Novo nastale filmske korporacije uredijo kaos, združijo vse pod eno streho in nemim filmom dodajo zvok, pozneje pa še barvo črno-belim … Z drugimi besedami, uporabnik oziroma kupec dobi privlačnejši in enotnejši izdelek, zato ga sprejme, kar vodi v pozitivno povratno zanko. Novi podjetniki so čedalje uspešnejši, konkurenca malih podjetji vedno bolj zaostaja, na koncu pa dobimo monopol ali kartel. Wu to imenuje krog oziroma iz hobija nekoga v industrijo drugega, od izuma do čudeža proizvodnje, od več prosto dostopnih kanalov, do enega ali skupine močno nadzorovanih. Od odprtih do zaprtih sistemov.

Vprašanje je torej, ali ima oziroma bo imel krog vpliv tudi na internet? Odgovor je, da tega danes še nihče ne ve. Tveganje pa obstaja.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Booking.com INT
Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
1 komentar
  • Ko naj bi se pravo branje šele začelo, se članek konča. Naslednjič naj avtor jasno pove, da gre za krajšo recenzijo knjige.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja